-
salīsātor (salissātor) -ōris, m (*salīsāre, *salissāre, frequ. glag. salīre skakati) salizátor (salisátor) = vedeževalec iz trzajev (trzanja) udov: ISID.
-
salītiō -ōnis, f (salīre skakati) skakanje: equorum VEG. na konje.
-
salmō -ōnis, m (domnevno kelt. beseda, etim. nezanesljivo pojasnjena; povezavi z lat. salīva slina, sluz in lat. salīre skakati sta zgolj ljudski etim.) losos: in Aquitania salmo fluviatilis marinis omnibus praefertur PLIN., nec te puniceo rutilantem viscere, salmo, transierim AUS.
-
saltō -āre -āvī -ātum (intens. k salīre skakati)
1. intr. plesati, poplesavati, poseb. mimično ali pantomimično; ker je bilo tako plesanje pogosto precej obsceno, so starodavniki na plese za zabavo gledali kot na nekaj nedostojnega: TER., H., AMM. idr., nemo fere saltat sobrius, nisi insanit CI., saltare nostris moribus in vitiis ponitur N., culta saltat amica O., saltare sublatis pedibus AP. (o oslu) plesati po zadnjih nogah; brezos.: cantatur ac saltatur per omnes gentes Q.; metaf.: nunc aere comminantibus gestire pupulis et nonnumquam saltare solis oculis AP.; o govorniku: Hegesias saltat incīdens particulas CI. tako rekoč poskakuje, sekajoč svoje stavke.
2. mimično ali pantomimično plešoč prikazati (prikazovati), predstaviti (predstavljati) kaj: PLIN. IUN. idr., Cyclopa H., puellam O., Turnum, pirricham, tragoediam SUET., glaucum VELL., Oedipodem MACR., odaria PETR. ob gibanju telesa peti; v pass.: ficti saltantur amantes O., carmina quod pleno saltari nostra theatro … scribis O. da se pojejo ob poplesavanju (gibanju telesa), saltata poëmata O., saltatur Iuppiter AUG. ali Venus, magna mater (= Cybele) ARN.; metaf.: iactant cantari saltarique commentarios suos T. da se predavajo s pevskim glasom in pretirano mimiko.
-
saltus1 -ūs, m (salīre2)
1. skakanje, skok, skakljanje, skakljaj, poskakovanje, poskok, premet, salto: S. AP. VEG., LUCR., PLIN., SEN. PH., AMBR., nec excursione nec saltu ... uteretur CI., certant saltu contingere terram praecipites STAT., crura longis saltibus apta O., saltu imitatus agresti O., saltum (saltūs) dare O. skočiti (skakati), tum demum praeceps saltu sese omnibus armis in fluvium dedit V. je strmoglavo skočil, je strmoglavil, corpora saltu subiciunt in equos V. se vzpnejo na konje, corpora saltu ad terram mittere V. poskakati na tla, saltu superare viam V. preskočiti, equus saltu super ardua venit Pergama V. je v skoku prišel, je skočil; metaf.: ab egestate infimā ad saltum sublati divitiarum ingentium AMM.
-
scateō -ēre, star. in pesn. tudi scatō -ere -uī (–) (prim. lit. skasti skakati)
1. vrvrati, žuboreti, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati: fontés scatr̆e, hérbis práta convestíriér ENN. AP. CI., qui (sc. fons) scatit LUCR., plano scatĕre atque erumpere campo LUCR.
2. metaf.
a) kupoma (trumoma, obilno v izdatni meri, izdatno) priti (prihajati) na dan, obilno (obiloma) se prikazovati (kazati): semina scatĕre foras possunt LUCR.
b) pogosto(ma), v obilni (izdatni) meri, v izdatnem številu se nahajati: cuniculi scatent iuxta in Hispania PLIN.
c) mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; (o konkr.) z abl.: PL., COL., MEL., AMM. idr., arx scatans fontibus L., scatentem beluis pontum ... palluit H., metallis scatet Hispania PLIN.; z gen.: terra ferarum nunc scatit LUCR.; (o abstr.) z abl.: ostentis Aristandri volumen scatet PLIN., puer argutiis … scatens GELL., quosdam scatere verbis GELL.; z gen.: scatebat irarum GELL. (o Ksantipi); z acc. pron. kot notranjim obj.: id tuus scatet animus PL.; abs. = prekipevati: AMM.