Franja

in-comprehēnsibilis -e

1. ki ga ni moč prijeti ali doseči, neprijemljiv, nezgrabljiv, nedosegljiv (nedosežen): Macr., parvitas arenae Col., constare ex comprehensibili et incomprehensibili Tert.

2. metaf.
a) (v razgovoru) neizpodbiten, ki mu ni priti do živega: in disputando inc. et lubricus Plin. iun. (podoba, vzeta od borilca).
b) (razumu) nedosegljiv, nedosežen, nerazumljiv, nedoumen, nedoumljiv: Cels., praecepta Q., iudicia Vulg.
c) (z dejanjem) nedosežen ali neobsežen, neomejen, neskončen, neizmeren, brezmeren: vita, opus (naloga), arbitrium (samovoljnost) Sen. ph.; od tod adv. incomprehēnsibiliter nedosež(e)no, metaf. nerazumljivo, nedoumno: Eccl.

in-cōnfūsus 3 (in [priv.], cōnfundere) nezmeden, nezblojen, nezbegan, ki ni v zadregi: Sen. ph., Cl.

in-contāminābilis -e, adv. incontaminabiliter ki ga ni mogoče omadeževati, neoskrunljiv: Eccl.

in-contemplābilis -e (in [priv.], contemplārī) ki ga ni mogoče ogledovati ali premišljati o njem: Eccl.

in-contemptibilis -e (in [priv.], contemnere) ki ga ni moč (ali se ga ne sme) prezirati, nezaničljiv: Eccl.

in-dēprecābilis -e (in [priv.], dēprecārī) ki ga s prošnjami ni moč odvrniti: poena Gell.

in-discrētus 3 (in [priv.], discernere)

1. (konkr.) neločen, neločljiv: Varr., Q., Plin., Cels., Amm., indiscretis vocibus T. vse križem kričeč; occ.: suum cuique sanguinem (meso in kri) indiscretum esse T. neločljiv.

2. (abstr.) nerazločen, nerazločljiv, ki ga ni moč razlikovati: simillima proles, indiscreta suis (svojcem) V.

3. brez razločka (razlike): Sen. ph., Eutr., indiscreti inibunt (locos) T. ne glede na stan, hinc vel illinc adpellere indiscretum est T. je vseeno; v tem pomenu tudi adv. indiscrētē: Plin., Amm., Iul. Val.

in-dissimulābilis -e (in, dissimulāre) ki ga ni moč prikriti, tajiti: veritas Gell.

in-dissolūbilis -e ki ga ni moč razvozlati, nerazvezen, neločljiv, nerazdružljiv: nodus Plin.; metaf.: quoniam orti estis, indissolubiles esse non potestis Ci., in complicandis calumniarum nexibus Amm., homo Lact.

in-docilis -e

1. nepoučljiv, nedovzeten za učenje, trdoglav, težko se učeč: homo Ci., nimis indociles quidam tardique sunt ki se jih ne prime noben nauk, gluhi za nauk, Plin., Ci., indocilis grex H., hirundo Pl.; z gen.: pacis modique Sil.; z dat.: imitandis turpibus Iuv., quieti Sil.; pesn. z inf.: Cl., mercator indocilis pauperiem pati H. ki se ne privadi, fidem exuere Sil., tristia ferre Sil., loqui Lucan., teneri Stat.

2. nenaučljiv, česar se ni moč naučiti: ingeniī magnitudo non desiderat indocilem usus disciplinam Ci.

3. meton.
a) nevešč, neizkušen, neizobražen, surov, preprost: agricola indocilis caeli Plin., guttur (avis) O., is genus indocile ... composuit V., auriga Sil., non indociles lugere Sen. tr.
b) nepripraven za kaj: terra indocilis Cereri Sil., arbores indociles nasci alibi Plin.

4. kar se ni učilo, nepokazan, nenaučen: via Pr., numerus O. neumeten.

in-ēluibilis -e (in, ēluere) ki ga ni moč izprati, neizbrisljiv (neizbrisen): fucus, maculae Lact.

in-ēmeribilis -e (in, emerēre) ki si ga ni moč prislužiti ali pridobiti: Tert.

in-ēmundābilis -e ki ga ni mogoče oprati, umiti, očistiti: Innoc. ap. Aug.

in-ēnatābilis -e (in, ēnatāre) iz katerega ni mogoče izplavati: profundum Tert.

in-equitābilis -e (gr. ἄνιππος) čez katerega ni mogoče jezditi, za konjenico neprimeren (naspr. equitabilis =gr. ἱππάσιμος): campi Cu.

in-ērumpibilis -e (in, ērumpere) ki je ni mogoče raztrgati: tunica Christi Cass.

in-ēvulsibilis -e (in, ēvellere) ki ga ni mogoče izruvati, neločljiv: Aug.

in-excitābilis -e ki ga ni mogoče zbuditi, nezdramen: somnus Sen. ph. trdno.

in-exōrābilis -e

1. neizprosen: Pac. fr., Cu., iudex Ci., Auster H., Sil., fatum V., in. in ceteros esse visus sum Ci., adversus te in. L., contra improbos in. Gell.; z dat.: Corn., in. delictis T. za ...; enalaga: in. disciplina T. strogo, odium O., Sen. rh. nespravljivo.

2. česar ni mogoče doseči s prošnjami: inexorabile, quod petimus Val. Fl.

īn-fectus 3, (in [priv.], facere)

1. nestorjen, ki se ni zgodil: Stat., facta atque infecta canere V. resnico in izmišljotino, infectum facere Pl. ali reddere H., Plin. iun. nestorjeno storiti (napraviti), omnia sint pro infecto L. vse naj bo, kakor da bi se ne bilo zgodilo, damnum infectum Ci. bodoča škoda, infectum fieri nequit Ter.; occ. neizgotovljen, nedodelan, neopravljen, nedovršen: infectis rebus N. ali infecta re C., L., Q. ali infecto negotio S. ne da bi bil(i) kaj opravil(i), infecta pace (victoriā) L. ne da bi bil dosegel mir (zmago), infecto bello L. ne da bi bil vojno končal, infecto cursu Pr.; prim.: infectis iis, quae agere destinaverat C., infectaque pensa reponunt O. neizgotovljeno, infecta sacra relinquunt O. pustijo nedokončane.

2. neobdelan, surov: sunt auri pondera facti infectique mihi V., infectum argentum L. neobdelano srebro, rudis atque inf. materies Petr. neobtesan.

3. neizvršljiv, neizvedljiv, nemogoč: Ap., rex nihil infectum Metello credens S.

— II. (in [praep.], facere), gl. īnficiō.