Franja

Antilibanus -ī, m (Ἀντιλίβανος) Antilibanon, gorovje med Libanonom in Sirijo: Ci. ep., Plin.

Appennīnus, boljše kakor Āpennīnus (Āpēnīnus le v napisih) -ī, m Apenin, Apenini, gorovje italijanskega polotoka: Ci., N., L., H. idr., nubifer O.; pooseb.: gaudetque nivali vertice se attollens pater Appenninus ad auras V.

Aracynthus (Aracinthus) -ī, m (Ἄράκυνϑος) Aracint, gorovje na južni obali Etolije: Plin. Rim. pesniki postavljajo to gorovje napačno med Atiko in Beotijo in ga povezujejo z beotskim Amfionom: Pr., Stat., Amphion Dircaeus in Actaeo Aracyntho V. (Eclog. II, 24, kjer piše Ribbeck Aracintho) na atiškem Aracintu ali in actaeo (gl. acta) Aracyntho na obrežnem gorovju Aracintu.

Argaeus² -ī, m: Cl. ali Argaeus mōns: Plin., Amm. Argaj, Argajska gora, visoko, vedno zasneženo gorovje v Kapadokiji. Od tod adj. Argaeus 3 argajski: gramina, nives Cl.

Arganthus -ī, m (Ἀργανϑώνιον ὄρος) Argant, gorovje v Bitiniji: Pr.

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,

1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.

2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.

3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.

4. karsko gorovje: Plin.

Callicula -ae, m Kalikula, gorovje na desnem bregu Volturna pri Kazilinu: L.

Carambis -is, acc. -in in -im, f (Κάραμβις) Karambis, visoko in strmo paflagonsko gorovje: Mel., Plin. (tudi Cerambis), Val. Fl.; isto Carambicon prōmunturium Karambsko predgorje: Mel., Plin.

Carmēlus (Charmēlus) -ī, m (Κάρμηλος) Karmel, Harmel,

1. gorovje v Galileji s predgorjem Carmēlum -ī, n Karmel: Plin., in s svetiščem boga Bela, ki se je zato imenoval Carmēlus (Karmelski) deus: T., Suet. — Soobl. Carmēl, m indecl.: Vulg.

2. mesto in gora pri Hebronu na ozemlju Judovega rodu: Vulg. — Od tod Carmēlītēs (Charmēlītēs) -ae, m Karmelec, Harmelec, preb. mesta Karmela: Vulg.

Caspius 3 kaspijski, ob Kaspijskem morju: regna V., fretum Caspium Cu., mare Caspium Cu., Mel., Plin. = pelagus Caspium Mel. = (subst.) Caspium -iī, n: Fl. Kaspijsko (Hvalinsko) morje, Caspium sinus Mel., Plin., mons Mel. mejno gorovje med Armenijo in Medijo s slovito sotesko pylae Caspiae Mel. ali portae Caspiae Plin. (VI, 11, 12, 30, kjer pravi: portae Caucasiae magno errore multis Caspiae dictae) ali Caspiae portae Suet., tudi le Caspiae -ārum, f: Plin. = Caspia claustra Val. Fl. = claustra Caspiarum T. ali Caspia via T. prelaz, gens Caspia, Caspiae gentes Plin.; subst. Caspiī -ōrum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Cu., Mel., Plin. — Od tod

1. adj. Caspiacus 3 kaspijski: porta Caspiaca Stat. = portae Caspiae.

2. subst.
a) Caspiadae -āum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Val. Fl.
b) Caspiānī -ōrum, m = Caspiī: Mel.

Caucasus -ī, acc. -on (O., Stat.), m (Καύκασος) Kavkaz,

1. gorovje med Črnim in Hvalinskim morjem: Ci., V., O., Pr. idr., per inhospitalem Caucasum H. Od tod adj. Caucasius 3 Kavkazov, kavkaški: vertex V., montes Caucasii = Caucasus Mel., portae Plin. ozki prelazi med Kavkazom in Hvalinskim morjem; subst. Caucasiī -ōrum, m Kavkazijci, preb. na Kavkazu: Cu., Mel.

2. indijski Kavkaz (zdaj Hindukuš): Alexander Caucasum... transierat Cu.

3. ime nekega konja: Sil.

Cebenna -ae, m (sc. mons) Cebena, gorovje v Galiji ob desnem bregu spodnjega Rodana: C., Plin., pl. Cebennae -ārum: Mel. — Od tod adj. Cebennicus 3 cebenski: Cebennici montes Mel. Cebensko gorovje. — Soobl. Gebenna mōns: Suet. = pl. Gebennae: Lucan. = Gebennicī montes: Mel. Gebensko gorovje.

Cithaerōn -ōnis, m (Κιϑαιρών) Kitajron, mejno gorovje med Atiko in Beotijo, kamor so pesniki postavljali Bakhovo slavje: V., O., Pr., Plin. idr. — Soobl. Citherōn: Aus.

Coraxī -ōrum, m (Κοραξοί) Koraksi, ljudstvo v Kolhidi: Mel., Plin. Od tod adj. Coraxicus 3 koraški: mons Mel. ali montes Mel. Plin. Koraško gorovje, ki loči Kolhido od Sarmatije, del Tavra.

Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,

1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.

2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)

1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.

2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.

Cyllēnē -ēs, f (Κυλλήνη) Kilena,

I. severovzhodno obrobno arkadijsko gorovje, roj. kraj Merkurja in njemu posvečeno: V., L. idr. Od tod

1. subst. Cyllēnidēs -ae, m Kilenid = kilenski rojenec, rojen na Kileni: M. (o Merkurju).

2. adj.
a) Cyllēnius 3 (Κυλλήνιος) α) kilenski, s Kilene: Cyllenia proles (= Mercurius) V., ales Val. Fl., Cl., caduceator ille Cyllenius Arn., mons Cyllenius (= Cyllene) Mel.; kot subst. Cyllēnius -iī, m Kilenec (= Merkur): V., O. β) = Merkurjev: proles (= Cephalus, Merkurjev in Kreuzin sin) O., ignis (= premičnica Merkur) O.
b) pesn. soobl. Cyllēnēus 3 (*Κυλλήνειος) α) kilenski: vertex O., Pheneus Cat. ob Kileni. β) = Merkurjev: fides (strune, lira) H., kot ozvezdje: Ci. (Arat.); testudo Cyllenea O. lirasta ženska pričeska.
c) Cyllēnis -idis, acc. -ida, f kilenska ali Merkurjeva: Cyllenis harpē O., Lucan. od Merkurja prejet, planta Sil. —

II. primorsko mesto s pristaniščem in ladjedelnico v severozahodni Elidi: L., Mel., Plin. —

III. Nimfa, Merkurjeva rejnica: Serv., P. F.

Cytōrus (Cytōros) -ī, m (Κύτωρος) Kitor (Citor), gorovje v Paflagoniji: Plin., Val. Fl. (z acc. Cytōron), iuvat undantem buxo spectare Cytorum V., Cytore buxifer Cat.; istoimensko mesto ob gorovju: Mel. — Od tod adj.

1. Cytōriacus 3 kitorski (citorski): mons O., pecten O. iz zelenikovine.

2. Cytōrius 3 kitorski (citorski): iugum Cat., montes Plin.

Dicta -ae, f ali Dictē -ēs, f (Δίκτη) Dikta, gorovje na Kreti, baje Jupitrov roj. kraj: Plin. Od tod adj. Dictaeus 3 (Δικταῖος) na Dikti: antrum V., rex (= Iuppiter) V., Dict. Iuppiter Min.; pesn. = kretski: Curetes Lucr., arva, nymphae, saltus V., rex (= Minos) O., rura O., arundo, pennae (Kretčanov, slovitih lokostrelcev) Sil., Dictaeae (= Ariadnaeae, gl. Ariadnē) astra coronae Cl.

Donuca -ae, f Donuka, gorovje v Tesaliji: L.