vaesāniō (vēsāniō) -īre (vaesānus, vēsānus) biti blazen, biti besen, blazneti, besneti, srditi se: Cass.; od tod adj. pt. pr. vaesāniēns (vēsāniēns) -entis blazen, divji, besen, besneč: Cat.
vae-sānus (vēsānus) 3 (prim. male sanus) brezumen, blazen, besen, besneč, divji, (včasih =) prenapet: Sen. ph. idr., remex Ci., furiosa vis vaesani tribuni Ci., pošta H. prenapet, leo H., errat vaesana per agros O., vesani vultus L.; pesn. divji, silen, besneč, silovit: vesani murmura ponti Pr., fames, fluctūs V., vires O., flamma Cat., impetus L., regia Lucan.; neutr.: vesanum spirantes barbari Amm. od srda pihajoči, besno pihajoči.
rabiōsulus 3 (demin. od rabiōsus) nekoliko (precej) besen, napol divji (blazen), napol neumen (nespameten, obléden): primas illas rabiosulas sat fatuas dedisti Ci. ep.
vātēs (redko vātis) -is, gen. pl. vātum, redko vātium, m, f (indoev. kor. *u̯āt- biti duševno (notranje) razburjen; preroška navdušenost, razvnetost; prim. got. wōds = stvnem. wuot besen, obseden, stvnem. wuot = nem. Wut, stvnem. Wuotan (germansko božanstvo), irsko fāith pesnik)
1. vedež, vedežíca, vedeževalec, vedeževalka, prerok, prerokinja: Enn. ap. Ci., Pl., H. idr., Cicero … quae nunc usu veniunt, cecinit ut vates N., affata fatidicorum et vatum Ci., insanus vates V., vates Sibylla V., o sanctissima vates, praescia venturi V., hāc suadente vate Ci., vera fuit vates (sc. Cassandra) O.
2. metaf.
a) (od božanstva navdahnjeni) pevec, pevka, pesnik, pesnica: H., Col., Stat., Sen. ph. idr., Maeonius (= Homerus) O., cothurnatus O. tragik, Aeneidos (= Vergilius) O., Lesbia (= Sappho) O., aureum saeculum poëtis et vatibus abundabat T. s pesniki in pevci.
b) prvak, vodilni mož, vodilno ime, največja avtoriteta v kaki znanosti ali umetnosti: medicinae Plin., Q. Scaevola legum clarissimus et certissimus vates Val. Max.