Franja

salapūtium (salaputtium) -iī, n (beseda nedognanega izvora in dvomljivega pomena, morda sor. s salapitta; potem bi salaputium pomenilo „trobentaček“, kar bi bila šalj. oznaka za majhnega govornika z močnim glasom; drugi besedo izpeljujejo iz salāx in *pūtium = penis (prim. prae-pūtium, ki je sor. s puer, pūbēs), salaputium torej = pohotno moško spolovilo (kot psovka moškemu), domnevno navezujoč besedo na pūtus fant, fantič) majhen mož, možic(elj), možiček: si magni, salaputium disertum CAT.

salārius 3 (sāl) sol zadevajoč, soli se tičoč, s soljo povezan, solen: annona L. letni dohodek od prodaje soli (od solnega monopola, od solnega samotrštva), Salaria via (nom. propr.): VARR., L., PLIN., SUET., T., EUTR., P. F. ali samo Salāria -ae, f: CI., MART. Solna cesta ob levem Tiberinem bregu, ki je vodila iz Rima od Kolinskih vrat v Reate (tako imenovana, ker so po njej Sabinci hodili po sol v soline pri Ostiji). Subst.

1. salārius -iī, m trgovec s slanimi ribami: MART.

2. Salāria -ae, f, gl. zgoraj.

3. salārium -iī, n pravzaprav obrok soli, solni dodatek (pridatek), solni deputat, ki so ga dobivali vojaki, pa tudi uradniki s svojim spremstvom na potovanju ali v provinci: PLIN.; pozneje se je ta obrok nadomeščal z gotovino; od tod salārium -ii, n mezda, plača, plačilo, nagrada, dnevnice: PLIN. IUN. idr., tribunorum militarium salaria PLIN., salarium ... Agricolae non dedit (sc. Domitianus) T., comites peregrinationum ... numquam salario, cibariis tantum sustentavit (sc. Tiberius) SUET.; šalj. = cena recta pravi obed, prava pojedina, prava gostija (gostba): MART.; occ. častno plačilo, častna nagrada
a) sodnikom: SEN. PH.
b) zdravniku: DIG., LAMP.
c) računovodju: SID.; annuum salarium ICTI. letna plača, letnina, salaria annua LACT. letnina ubožniških senatorjev.

salgamum -ī, n (menda izpos. iz gr. ἁλμαῖον, ἁλμυρός)

1. kup, kopica za pripravljanje jedi in za krepčanje telesa potrebnih stvari, hrana, piča: COD. I., COD. TH.

2. pl. salgama -ōrum, n v solnici (slanici, razsolu) hranjeno sadje, korenje, zelenjava, vkuhanina v solnici, v razsolu vkuhana (vložena) hrana: COL. Od tod salgamārius -iī, n pripravljalec in prodajalec vkuhane hrane (vkuhanine) v solnici: COL.; kot naslov nekega spisa Gaja Matija (Matius): COL.

salictum -ī, n (sinkop. iz salicētum : salix) vrbínje, vŕb(ov)je, vrbíč(ev)je, vrbovína: CA., PL., ENN. AP. CI., CI., L., H., V., O., COL., IUV.

Saliī¹ -ōrum (-ûm H.), m (salīre; Salii torej „skakači, poskakovalci, plesalci“) sálijci, sálijski svečeniki, dve svečeniški združbi v Rimu, sestavljeni iz po 12 članov patricijskih rodbin, ustanovljeni za oskrbovanje bogoslužja Marsa Gradiva. Prvo, starejšo, je ustanovil kralj Numa Pompilij, drugo, mlajšo, pa kralj Tul Hostilij. Člani prve so se imenovali Palatīni (palatínski, palácijski), člani druge Collīni (kolínski, ker so imeli svoje središče pri Kolinskih vratih). Salijci so varovali svete ščite (ancilia) in imeli vsako leto 1., 15. in 19. marca slovesne obhode okrog Rima in rimskih svetišč ob prepevanju pesmi in plesanju z orožjem na čast Marsu (Mamuriju, gl. Māmū̆rius) in boginji Nerieni (Marsova spremljevalka in soproga); vsak obhod se je končal z razkošno pojedino: VARR., CI., L., V., H., O., CAT., LUCAN., Q., VAL. MAX. V Tiburju (Tiburtu) so salijci skrbeli za Herkulovo bogoslužje (MACR., SERV.), zato jih V. (Aen. 8, 285) omenja kot Herkulove svečenike. – Od tod adj.

1. Saliāris -e sálijski, salijárski, salijcev (gen. pl.): versŭs VARR., Saliare Numae carmen H. ki jo je uvedel Numa, ki jo je Numa dal salijcem (salijske pesmi so bile zaradi svojega starinskega jezika že v klasičnem obdobju nerazumljive; prim.: Saliorum carmina vix sacerdotibus suis intellecta Q.), saltus SEN. PH. plesanje (v orožju), ples z orožjem, sacra MACR. daritve (Marsu); metaf. sálijski = čudovit, krasen, sijajen, veličasten, obilen, razkošen, razpašen: dapes H., cenae AP., FEST., epulae AP., epulari Saliarem in modum CI. EP.

2. Salius 3 sálijski: virgines FEST.; subst. Saliae -ārum, f (sc. epulae) sálijska pojedina, sálijska gostija: AP.

salīnātor -ōris, m (salīnae iz *salīnāre) solár, solínar: ARN., salinator aerarius CA. AP. SERV. solinski zakupnik. – Kot nom. propr. Salīnātor -ōris, m Salinátor = Solár, Solínar, rimski priimek: CI., L.

saliō² -īre, saluī (redko saliī), saltum (domnevni indoev. kor. *sal- hiteti, skakati; prim. gr. ἅλλομαι (iz *σάλi̯ομαι) skačem, skakljam, lat. salāx, saltō, saltus (skok), salebra, Saliī)

1. intr.
a) skočiti (skakati), skakljati, skakútati, poskákati (poskakováti), húpkati, hôpsati (hópsati), tekljáti, plesati, poplesavati, poplesovati: PR., FL. idr., saliendo sese exercere PL., vulpes uvam appetebat summis saliens viribus PH., salire saxo (abl. = de saxo) PL., de muro, per (čez, prek(o)) praecipitia et praerupta, super vallum L., unctos saluere per utres V., in aquas O., ultra limites clientium salis avarus H.; o živalih: aves ambulant quaedam, saliunt aliae ut passeres PLIN., salire per flammas O., in gurgite O. (o žabah), caprae ferae, quae saliunt e saxo pedes sexagenos CA. FR.; metaf. o stvareh: salit horrida grando V., cum saliente graves ceciderunt grandine nimbi O., saliens sal TIB. ali saliens mica (sc. salis) H., mica saliens O. daritvena sol, poskakujoča v ognju (kot ugodno znamenje).
b) (o tekočinah, poseb. o vodi) skakati, skakljati = teči, curljati, vrvrati, brbotati, brbrati, žuboreti, šumljati, šumot(lj)ati: VARR., COL. idr., ut in culleum de dolio vinum salire possit CA., in ovo gutta ea salit palpitatque PLIN., saliens unda O., dulcis aquae saliens rivus V., personae, e quarum rostris aqua salire solet ULP. (DIG.), aqua saliens PLIN. IUN. žuboreča voda, potočnica (naspr. fons, puteus), in peristylo saliens aqua SUET. ali salientes aquae FRONT. vodomet (vodometi); od tod subst. salientēs -ium, m (sc. fontes) vodometi: CI. EP., VITR., PLIN., DIG., FRONT..
c) (o telesnih udih) poskočiti (poskakovati), utripniti (utripati), zatripati, trzniti (trzati): cor ... iamdudum salit PL., ut cor ei saliat PL. da mu srce od veselja poskakuje, cor tibi rite salit? PERS., SEN. TR. ti srce mirno utripa?, quanto salierunt pectora voto STAT., salientia viscera, pectora trepido salientia motu, venae salientes O., supercilium salit PL. trza, si membrum aliquod salierit AUG., dum eis membrorum quaecumque partes salierint ISID.; pesn.: aliena negotia centum per caput et circa saliunt latus H., e terra exorta repente arbusta salierent LUCR.

2. trans. zaskočíti (zaskakováti), naskočíti (naskakováti) zaradi parjenja, paritve, jár(č)iti, o ptičih rástiti, oploditi (oplájati, oplojeváti): verres incipit salire VARR., equus matrem saliret VARR., Venerem salientum laeta retractat LUCR.; o pavih, gosjakih: VARR.; pass. saliri: VARR., laeta salitur ovis O. se pari, se pusti naskočiti.

Opomba: Nenavadni pf. salībit (tj. salīvit): IT.

salīva -ae, f

1. slina v ustih: CAT., LUCR., PERS., COL., SEN. PH., IUV. idr., saliva ieiuna PLIN., VEG. ali saliva virgo TERT. tešča slina, slina na tešče (baje dobra zoper strup in čarovnije), arcanae salivae PR. čarovnija s slinami, salivam ciere PLIN. delati slino, unā salivā omnia continuare HIER. v eni sapi nadaljevati (pri čemer se iz ust cedijo sline).

2. meton.
a) slast do česa, poželenje, poželjivost, pohlep, sla, močna želja, apetit: mercurialis PERS. želja po dobičku, Aetna salivam tibi movet SEN. PH. Etna ti dela sline, ob Etni se ti cedijo sline = Etna ti vzbuja željo opisati jo, quidquid ad salivam facit (sc. vinum) PETR.
b) okus, poseb. vina: turdarum PERS., Mithymnaci meri PR., sua cuique vino saliva innocentissima est PLIN.

3. metaf. slinasta mokrota (moča, tekočina), sluz: cochlearum, ostrearum, lacrimationum PLIN., siderum saliva PLIN. (o medu).

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.

salm-acidus 3 (*salma (iz gr. ἅλμη morska voda, slanost) + acidus) slankastokisel, solnokisel: aquae PLIN., aqua PLIN. VAL.; subst. salmacidae -ārum, f = aquae salmacidae: FL.

salsiusculus 3 (demin. iz komp. salsius) nekoliko bolj slan: quaedam salsiuscula comedunt ebriosi AUG.

saltem (v rokopisih in izdajah pisano tudi saltim), adv. (iz si *alitem (> *s'al(i)tem), po item iz alius tvorjena beseda; prim. lat. sin aliter) vsaj: PL., TER., Q. idr., eripe mihi hunc dolorem aut minue saltem CI., hinc saltem arce hostes L., saltem tenet hoc nos H.; (neklas.) v zvezi z nikalnicami (stopnjujoč) = tudi ne, celo ne, niti: PLIN. IUN., AP. idr., non deorum saltem, si non hominum, memores L. ne spomnijo se niti bogov, da ljudi niti ne omenjam, nec vero saltem iis sufficiant Q., nihil superbum, nihil elatum saltem Q.

salum -ī, n (morda iz kor. *s(u̯)el- kriviti, upogibati, zvijati; prim. stvnem. widerswalm krnica, vodni vrtinec, nem. Wasserschwall poplava)

1. odprto (nemirno) morje, široko (širno) morje, globoko (morje), morska širjava, morski horizont, morsko obzorje, morski obzòr, počina: AUCT. B. AFR., AUCT. B. HISP., HIER. idr., in salum nave evectus L., paucas (sc. naves) ante portum Ephesi in salo habere L., procul ab insula in salo navem tenuit in ancoris N., salo nauseaque confecti C. od nemirnega morja, (sc. restituere tempestate deiectum) non in salum, sed in ipsam urbem, quam petebat CI.; pesn. in poklas. morje nasploh: SEN. RH., AP., GELL. idr., rapidum CAT., iniustum PR., immensum O., altum H., SEN. TR., fit sonitus spumante salo V.; metaf.: aerumnoso navigare salo CI. POET. po morju nadlog = po kopici težav, cum in isto cogitationis salo fluctuarem AP., mens eorum salo perturbationum fluctuat AUG.

2. tok, tek, struja reke: saevit enim maiore salo (sc. amnis) STAT.

3. morska barva: M.

Opomba: Kot subst. m.: undantem salum ENN. AP. NON.

salūs -ūtis, f (gl. salvus)

1. zdravje: PL. idr., terra pestem teneto, salus hic maneto FORMULA AP. VARR., quod cum salute eius fiat TER. ne da bi škodovalo njegovemu zdravju, medicinā ad salutem reducere CI. (p)ozdraviti, sine spe salutis N. brez upanja na ozdravitev, medicis non ad salutem, sed ad necem uti CI., (sc. medicus) regi custos salutis datus CU., potiri firmā salute O., salutem alicui imprecari (pri kihanju) AP. zaželeti zdravja, reči „na zdravje“.

2. blaginja, blagostanje, blagovitost, blagodat, blagoslov, blagodejnost, ugodje, blagougodje, blaženost, sreča, srečne (ugodne, naklonjene) okoliščine, ugodne razmere, dober (ugoden) položaj: O. idr., rediit suā salute PL. na svojo srečo, bonā salute CA. = kar bog prepove, communis salus CI., C., salus civitatis, urbis, civium CI., spes salutis CI. na boljše čase, restitutio salutis meae CI. mojih srečnih razmer (= poklic nazaj iz pregnanstva), augurium salutis CI. EP. za blaginjo države (nekak avgurij, pri katerem so božanstvo vprašali, ali dovoli moliti za državno blaginjo), saluti esse S., C., L., N., nulla salus bello V.; kot ljubkovalna beseda: quid agis, mea salus? PL., o salute meā salus salubrior PL.; poseb. Salūs -ūtis, f ( Ὑγίεια) Sálus (Salúta) = Blaginja, boginja blaginje s svetiščem na Kvirinalu: PL., TER., CI., L., VAL. MAX., PLIN. idr., Salutis augurium CI., T., SUET. (v besedni igri glede na apel. pomen te besede; gl. zgoraj augurium salutis); occ. ohranitev obstanka, obstanek, obstoj: non de imperio, sed de salute dimicare CI.

3. rešitev, ohranitev življenja: suae saluti consulere C., fugā salutem petere C., nec in fuga salus ulla ostendebatur L., salutem ferre ali afferre alicui CI. rešiti, ote(ma)ti koga, pecuniae salutem attulit C., quibus se oppresso nulla spes salutis relinqueretur N., alia, nisi haec, salutis via nulla est GELL.; occ.
a) življenje: IUST. idr., si illi redderet salutem N. če mu pusti življenje, in summo periculo suam salutem fore S.
b) varnost, zavarovanje, zaščita: iuris, libertatis, fortunarum suarum salus in istius damnatione consistit CI.; meton.
a) rešitev (o osebah) = rešitelj: LUCAN. idr., Lentulus, salus nostra ali vitae nostrae CI., tu suprema salus V.
b) rešilo, reševalo, rešilno sredstvo, rešilna bilka, rešilni ukrep: una est salus erumpere hinc atque abire L., una salus victis, nullam sperare salutem V.

4. pozdrav, pozdravljanje, pozdravni nagovor, pozdravílo, voščilo: LUC. AP. NON., AUS. idr., salutem nuntiare CI. EP. povedati pozdrav, salutem impertire alicui multam CI. EP. ali plurimā salute impertire aliquem TER. (prav) lepo pozdraviti (pozdravljati) koga, poslati (pošiljati) komu lepe pozdrave, salutem dare L. ali afferre alicui O. pozdraviti (pozdravljati) koga, salutem reddere PL., L. vrniti (vračati) pozdrav (pozdrave), odzdraviti (odzdravljati), salute data (accepta) redditaque L. po obojestranskem (medsebojnem, vzajemnem) pozdravu, mittere salutem alicui CI. EP. poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), salutem ascribere CI. EP. pripisati pozdrav, secundum salutem, ut assolet, scriptum erat (sc. v pismu) L., salutem dicere alicui PL., CI. EP. pozdraviti (pozdravljati) koga, Atticae salutem dices CI. EP. pozdravi mi Atiko, dic a me illi salutem CI. EP. pozdravi mi ga, alicui salutem dicere iubere PL. naročiti pozdraviti koga, naročiti izročiti komu pozdrav(e); poseb. na začetku pisem, pogosto okrajšano: S. D. = salutem dicit; S. D. M. = salutem dicit multam; S. D. P. = salutem dicit plurimam pozdravlja, (prav) lepo pozdravlja: Quintus Marco fratri S. D. Q. CI. AP. CI. EP.; elipt.: Anarcharsis Hannoni salutem CI.; pren.: salutem et foro dicere et curiae CI. EP. dati slovo.

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sāmentum -ī, n (iz *sācsmentum k sacer, sancīre; beseda naj bi se uporabljala v narečju Hernikov; prim. sagmen) z volno oz. koščkom kožuha ovita maslinova šiba, ki so jo nosili flamini (flamines) na glavi; po drugih = sagmen sveta trava, šopek svete trave: praeterea multi libri lintei, quod ad sacra attinet deinde in porta, cum eximus, ibi scriptum erat bifariam sic: „Flamen sume samentum“ FR.

Samnium -iī, n (sinkop. iz *Sabinium (*Safiniom); prim. osk. Safinim, lat. Sabīnī, Sabellī) Sámnij, Sámnijsko, srednjeitalska, severno od Kampanije med Lacijem in Apulijo do Jadranskega morja razprostirajoča se pokrajina, ki je vključevala tudi del Apeninskega gorstva; bila je domovina sabinsko-oskijskih plemen: Karacenov (Karacencev), Pentrov, Kavdinov (Kavdijcev) in Hirpinov (Hirpincev): VARR., CI., L., FL. Od tod adj.

1. Samnīs -ītis, abl. -īte in -īti (star. nom. sg. m Samnītis: CA. AP. PRISC., PRUD.) sámnijski, samnítski: SIL., PRUD. idr., ager, exercitus L., bellum PLIN.; subst. Samnīs -ītis, m
a) Sámnijec, Samnít: CI.; kolekt.: L., LUCAN.; nav. pl. Samnītēs -ium (redko -um), m Sámnijci, Samníti, preb. Samnija: VARR., CI., L., H., SEN. PH., FL. (z gr. acc. Samnitas), AUR.
b) metaf. Sámnijec (sámnijec), Samnít (samnít) = s sámnijskim (samnítskim) orožjem oborožen gladiator: LUC. AP. CI.; v pl.: VARR., CI., L.

2. Samnīticus 3 sámnijski, samnítski: bellum SUET., FL.

Samos¹ ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos

1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.

2. pesn. = Samē (gl. Samē).

3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O.

sampsa -ae, f olivna drozga, iz katere se stiska olivno olje: postero die inicitur quam mundissimis molis suspensis, ne nucleus frangatur, et, cum est in sampsam (po novejših izdajah samsam; prim. samsa) redacta, tunc sal coctus tritus que manu permiscetur COL.

samsa -ae, f olivna drozga, iz katere se stiska olivno olje: postero die inicitur quam mundissimis molis suspensis, ne nucleus frangatur, et, cum est in samsam (po starejših izdajah sampsa; prim. sampsa) redacta, tunc sal coctus tritus que manu permiscetur COL.