Franja

re-vēlō -āre -āvī -ātum (re in vēlāre)

1. razkri(va)ti, odkri(va)ti, galiti, razgaliti (razgaljati): caput (sc. iumenti) Suet. (naspr. involvere), caput (iz spoštovanja, kot izraz spoštovanja) Arn., frontem revelant T. se dajejo ostriči, ore revelato O., faciem revelare Ambr. odgrniti (odgrinjati) lice = vzdigniti (umakniti) tančico z obraza, pectus Fl., mentita sacra O.

2. metaf. razkri(va)ti, razode(va)ti, pojasniti (pojasnjevati): Vulg., fraudes Ap., ut, si qua forte a Graecis obscure dicta sint, revelentur Cael., omnia Tert., iustitiam et salutem Domini cunctis gentibus Hier., Ulixes Eumaeo, quis sit, revelat Aus.

reverentia -ae, f (reverērī)

1. bojazen, strah, plašnost, plahost: discendi Col., poscendi Pr., reverentia famae O. ali languoris Q. ozir.

2. bojazen, izvirajoča iz spoštovanja, spoštovanje, strahospoštovanje, spoštljivost do koga, čislanje, čaščenje, češčenje, respekt (rešpekt), reverénca: Q., Sen. ph. idr., adhibenda est quaedam reverentia adversus homines Ci., reverentia in nos T., legum Iuv., imperii T., alicui reverentiam habere ali praestare Plin. iun. izkazovati komu čast, sacramenti reverentiam rumpere T. prekršiti (vnemar pustiti) dolžno spoštovanje službene prisege; occ. sram, sramovanje: si non obstet reverentia O.

3. zasluženo (dolžno) spoštovanje, visokost, visočanstvo, veličanstvo: patris patriae Vop. — Pooseb. Reverentia -ae, f boginja Reverénc(ij)a (= Bojazen, Spoštljivost), po Hom. mati boginje „Maiestas“: O.

re-vocō -āre -āvī -ātum (re in vocāre)

I.

1. nazaj (po)klicati, odpoklicati, umakniti (umikati), nazaj spraviti (spravljati): Pl., Ter., Cu. idr., qui revocent Lausum, mittit V., exclusit; revocat: redeam? Ter., quo te revocant iuvenum preces H.; izhodišče v abl.: ductores aciē V., suos proelio L.; s praep.: de legatione Ci., de suo cursu Ci., de exsilio L., a bello N., ab exsilio T., Iust., a morte V., Ci. (v življenje), ex itinere Ci.; smer v acc.: domum revocare N.; s sup.: hinc (sc. eum) patriam defensum revocare N.; s praep.: in patriam N., in Italiam C., ad virtutem N., spes Samnites ad Caudium revocavit L. je spravila (privedla, pripeljala) nazaj; occ.
a) nazaj (po)klicati, nazaj pozvati (pozivati) iz pregnanstva: qui me revocatis Ci., cuncta ex Italia ad me revocandum convolaverunt Ci., me Kal. Ian. senatus revocavit Ci.
b) nazaj poklicati, nazaj pozvati, umakniti iz bitke, poklicati k vrnitvi (umiku): suos tubā revocavit N., (sc. milites) certo signo revocare C., equites, copias C.; pesn.: flumina signo dato revocare O.

2.
a) metaf. nazaj (po)klicati, nazaj spraviti (spravljati), nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati, nazaj potegniti (potegovati, potezati), odmakniti (odmikati), umakniti (umikati), odvrniti (odvračati): Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., pedem ab alto, gradum V., lumina, oculos suos O., deficientem capillum a vertice Suet. nazaj (po)gladiti, manūs O. umakniti, nazaj potegniti, manūs post terga Sen. tr. zvezati, artus gelidos in vivum calorem O. zopet ogreti, meam mentem domum revocat exanimata uxor Ci., se ad industriam Ci. zopet začeti delati, iuvenem ad virtutem Ci., animos ad memoriam belli Ci., se ad res revocare Ci. spomniti se, priklicati si v spomin, revocare in memoriam somnii, oraculi Iust. ali iniuriae Petr. zopet se spomniti, se (ad se) r. Ci. domisliti se, primae revocare exordia pugnae V. v spomin poklicati (si priklicati); poklas. tudi: revocare alicui aliquid in memoriam Aug. komu kaj v spomin (po)vrniti (vračati), obuditi (obujati) komu spomin na kaj, obnoviti (obnavljati), oživiti (oživljati), poklicati; occ.: vires Ci., animos V., priscos mores L., antiquam militiam T., studia longo tempore intermissa Ci. zopet se oprijeti, zopet poprijeti za … , revocare situs V., periuria Pr., ductores revocato a sanguine Teucri V. iz razplojene Tevkrove krvi.
b) odvrniti (odvračati), zadržati (zadrževati): aliquem a turpissimo consilio Ci., aliquem a tanto scelere Ci., animum ab irā O., latrones spes preadandi ab agri culturā revocat C., filium a furore Ci., nec miseri possunt revocare parentes V.
c) omejiti (omejevati), na tesnejši prostor stisniti (stiskati), utesniti (utesnjevati): comitia in unam domum Ci., vitem Ci. rezati, revocare se non poterat Ci. ni se mogel popolnoma odtegniti (izogniti) občevanju (družbi), Phoebus revocaverat umbras Val. Fl. je skrajšal.
d) nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati), odreči (odrekati), oporeči (oporekati), zanikati (zanikovati, zanikavati): promissum suum Sen. ph. nazaj vzeti, snesti, facta O., libertatem T. odtegniti komu svobodo, zopet zasužnjiti koga.
e) zahtevati nazaj: praemia coronarum Suet., ut pecuniae, quas creditoribus solverat, revocarentur Plin. iun. f ) kot jur. t. t .: r. domum (sc. suam) Icti. sklicevati (prizivati) se na domačega sodnika; (prim. revocatio 2.). —

II.

1. zopet (še enkrat) klicati, drugič (znova) poklicati, pozvati (pozivati): tribus in suffragium L., rursus ad bibendum Petr., iterum „pete saxa“ … revocabat V. (iterum je okrepljen z re).

2. occ.
a) kot jur. t.t. zopet (znova, ponovno, spet) poklicati (pozvati) pred sodišče (na sodišče, pred sodnika, na sodbo): hominem revocat populus Ci. ep.
b) kot gledališki t.t. pozvati, (po)klicati igralca (pesnika), da ponovi kako mesto, še enkrat klicati „da capo“: cum saepius revocatus vocem obtudisset Ci., revocatus eandem rem dicit Ci., praeco revocatus L.; z acc. rei: primos tres versus Ci. „še enkrat“ klicati pri … , klicati, da se ponovijo; abs.: cur revocabas Plin. iun.; impers. milies (stokrat) revocatum est Ci.
c) na dopust poslane vojake zopet (po)klicati, znova pozvati (pozivati) pod orožje: milites Ci., veteranos T. —

III. (po)klicati proti, tudi (po)klicati, pozvati (pozivati) proti, tudi pozvati (pozivati): unde tu me vocasti, inde te ego revoco Ci.; occ. v zameno (po)vabiti, vrniti (vračati) (po)vabilo: istum non fere quisquam vocabat, nec mirum, qui non revocaturus esset Ci., vulpem (sc. ciconia) cum revocasset Ph. —

IV. (z oslabelim pomenom predpone re)

1. k sebi (po)klicati, (po)klicati kam: abi, quo blandae iuvenum te revocant preces H.

2. metaf. spraviti (spravljati), (pri)peljati v kak odnos, uravna(va)ti, soditi, presoditi (presojati), (iz)meriti po čem, obrniti (obračati), povezati (povezovati): aliquid ad suas res Ci., ostenta ad coniecturam aliquam interpretatione Ci. razlagaje spraviti v neki odnos, z razlago spraviti v domneven (dozdeven) odnos, consilia ad naturam revocare Ci. naravno (po naravi) razlagati, rem ad rationem coniecturamque revocare Ci. dogodek povezovati (spravljati v zvezo, povezavo) z razlogom in verjetnim preračunavanjem okoliščin, reliquas res ad lucrum praedamque Ci., omnia ad gloriam, consilia ad naturam Ci., in dubium revocare Ci. (po)dvomiti, ad rationem Ca. poklicati na odgovor, rem ad manus Ci. (pri)gnati do spopada, rem ad sortem L. srečki dati odločiti, prepustiti žrebu, žrebati za … , srečkati za … , spem consulatus in partem revocare L. deliti, aliquid in crimen Ci. v krivdo šteti, ad se crimen revocare Ci. priklicati, nakopati si, navleči si (na glavo), rem ad arbitrium suum Ci. sam odločati (odločevati), eum ad sui generis facta Ci. ali ad M. Antonii aestimationem Ci. napotiti (napotovati), upotiti, (po)kazati na … revocata res ad populum est L. je bila prepuščena ljudstvu v razsodbo.

rhētoriscus -ī, m (demin. iz rhētor) mlad govornik, govorniček: „heus“ inquit „tu, rhetorisce … “ Gell.

rhīna -ae, f (gr. ῥίνη pila) = squalus rdeča bodika, škarpina, škarpena, morska riba iz rodu morskih psov; njeno kožo so uporabljali za izdelavo puščic: Plin.

rhīnocerōs (rīnocerōs) -ōtis, acc. -ōtem in -ōta, acc. pl. -ōtas, m (gr. ῥινόκερως)

1. nosorog, rinóceros: Luc., Plin., Cu., Suet., Mart., Tert., Vulg. idr.; preg.: rhinocerotis nasum habere Mart. biti jezikav (vsiljiv, predrzen), za vsem vohljati, v vse vtakniti (vtikati) svoj nos.

2. meton. iz nosorogove kosti izdelana posoda za umivanje in kopanje: Mart., magno cum rhinocerote lavari Iuv. — Soobl. rīnocerus: rinocerus velut Aethiopus Luc. fr. ap. Prisc.

Rhintōn -ōnis, m (Ῥίνϑων) Rínton (Rintón), grški pesnik iz Tarenta, ki je tragične teme opeval na vesel način: Varr., Ci., Col.

rhizotomūmena -ōrum, n (gr. ῥιζοτομούμενα) koren(in)ske knjige, knjige o koreninah, ki prinašajo razprave o zdravilih iz sesekljanih korenin: Petrichus, qui ophiaca scripsit, et Micion, qui rhizotomumena, adversus serpentes nihil efficacius hippomaratho putavere Plin.

rhombos in rhombus, m (tuj. ῥόμβος)

1. vrtavka čarodejev, čarobno kolo: O., Pr., Mart.

2. metaf. morska riba robec (Pleuronectes rhombus Linn.), po drugih veliki robec, romb (Pleuronectes maximus Linn.), plôšča, kámbala, morska riba iz rodu bokoplavutaric: H., Plin. idr.

rīcula -ae, f (demin. iz rīca) zavijačica, ((naglavna) rutica) rimskih žena: Isid., ricae et riculae vocantur parva ricinia, ut palliola ad usum capitis facta, P. F.

rīma -ae, f (iz *rei-mā ali *rī-mā; prim. let. riewa špranja, reža, lit. rievà skala, skalna razpoka; po mnenju nekaterih razlagalcev iz *reik-smā; prim. skr. rikháti, likháti razi, reže, praska, gr. ἐρείκω razim, razbijam, trgam, stvnem. rīga in riga = nem. Riege, Reihe, lit. riekiù, riẽkti rezati kruh, let. riks (m), rika (f) velika rezina kruha)

1. poč, poka, razpòk, razpoka, praska, poklina, špranja, reža, raza, réga, luknja: Plin., rima angusta H., cava Pr., dissilit omne solum penetratque in Tartara rimis lumen O., naves rimis dehiscunt V. imajo (dobivajo) razpoke, režijo, rimas agere Ci. ali ducere O. ali facere Vitr. razpokati, popokati, cunctaque fortunā rimam faciente dehiscunt O. če nesreča zada kakšno razpoko (režo), rimas explere Ci. zadelati (zadelávati, zadelováti); pesn. meton.: ignea rima micans V. blisk, ki seka oblake; šalj. metaf.: plenus rimarum sum Ter. poln sem razpok (razpoklin) (= ničesar ne morem zamolčati), aliquam rimam reperire Pl. rego, režo = izgovor, pretvezo, izbezek; tako tudi: persuasae fallere rima sat est Pr.

2. occ. (v obscenem pomenu) = cunnus ženski sram, žensko spolovilo, vagina, nožnica: Iuv.

ringor, ringī (iz *rengor, sor. s sl. rega, regniti, režati) na široko odpreti (odpirati) usta, (po)kazati zobe, (za)režati: fit desubitod hilarus tristis; saltat ridens, ringitur Pomp. fr.; metaf. srditi se, jeziti se, biti hud, hudovati (huditi) se na koga, kaj, biti nejevoljen, nejevoljiti se: dum tibi fit quod placeat, ille ringitur: tu rideas, prior bibas, prior decumbas Ter., praetulerim scriptor delirus inersque videri, dum mea delectent mala me vel denique fallant, quam sapere et ringi H., suadeo bonum tuum concoquas, milva, et me non facias ringentem, amasiuncula: alioquin experieris cerebrum meum Petr., rictus, rixae, rixosi, ringitur dici videntur Fest.

Rīphēus -ei in -eos, acc. -ea, m (morda iz ῥίπτω = „metalec“) Rifêj

1. samogovoreče ime vojaka: V.

2. ime Kentavra, ki ga je ubil Tezej: O.

riscus -ī, m (tuj. ῥίσκος) iz vrbovic spletena shramba za nakit, obleko, kovček, zaboj, skrinja: Ulp. (Dig.), Hier., in risco: odiosa cessas Ter.

rītus -ūs, m (ali iz a) indoev. kor. *rei- šteti, računati (razširjen iz *ar- zlagati, sestavljati), skr. r̥táḥ- primeren, pravi, r̥tam svet (od bogov določen) običaj, božji ukaz, r̥tḗna = rīte, r̥túḥ- določen čas, gr. ἀριϑμός število, νήριτος neštet, ἐπάριτοι izbran(c)i, stvnem. rīman šteti, rīm vrsta, število = nem. Riem, lat. rīte; ali pa iz b) indoev. kor. *rei- teči, prim. skr. rītí-ḥ tek, tok, črta, tek stvari, način, lat. rīvus potok)

1. tradicionalen (ustaljen, uveljavljen) bogoslužen (bogočasten) način, verski običaj (obred), svet običaj (obred), ceremónija, ceremoniál, rítus: ritus est mos comprobatus in administrandis sacrificiis Fest., Graeco ritu sacra, non Romano facere Ci. verski zakoni, verski zakonik, verski običaj(i), bogoslužni obred(i): Varr., L., T., Suet. idr., Graeco simul barbaroque ritu sacra facta sunt Cu., ritus sacrorum V., magicus ritus O., nulli simulacrorum ritui deditus Aug. nikakršen malikovalec.

2. metaf. šega, običaj, navada, način, okus, moda: Pl., H., Plin., Suet. idr., ritusque referre Cyclopum O. posnemati, moribus ritibusque efferatioribus quam ulli barbari vivunt L.; večinoma v abl. rītū po navadi, po običaju, v skladu z navado (običajem), kot, kakor, nalík; z gen.: L., Iust., O., Lucr. idr., latronum ritu Ci. po razbojniško, kakor (kot) razbojniki, ferarum ritu Cu., pecudum ritu Ci., fluminis ritu H.; redkeje z adj.: Teutonico ritu V., novo ritu H. po novem okusu; occ. kot jur. t.t. slovesni (po državljanskem (civilnem) pravu predpisan) način: nuptiarum Dig.

Opomba: Star. gen. rituis: Varr. ap. Non.

rīvus -ī, m (iz *rei-u̯os; indoev. kor. *rei̯(H)- teči; prim. skr. riṇā́ti, rínvati pustiti, da teče, pušča, rītíḥ tok, tek, črta, rayaḥ tok, tek, naglica, silovitost, gr. ὀρίνω spravim v gibanje, razdražim, sl. reka, roj, rojiti, starejše izroj izliv semena, naroj = naval, sroj = stek, gal. Rēnos)

1. rečica, potok: Ci., C., T., Lucr. idr., purae rivus aquae H.; pri V.
a) nom.: tenuis fugiens per gramina rivos;
b) acc.: propter aquae rivom; preg.: e rivo flumina magna facere O. iz komarja narediti konja (velbloda), iz betve narediti žrd, iz muhe narediti slona; metaf. potok, tok, reka, množica: Lucr., Plin. idr., sudor fluit rivis V., rivus lacrimarum O., sanguinis ille vomens rivos V., rivis currentia vina V., si te liquidus fortunae rivus inauret H. ko bi izlila Fortuna nate potok čistega zlata.

2. vodni žleb, ráka, jarek, prekop, kanal: Pomp. fr., Icti. idr., claudite iam rivos, pueri, sat prata biberunt V., rivos ducere O., deducere V.; occ.
a) odvódnik, odvodni kanal, odvodni jašek, jašek za odvodnjavanje: effodere rivos T.
b) žleb, žlebina, cev vodovoda: Vitr., Front.

rīxa -ae, f (najbrž iz *rik-s-ā, prim. gr. ἐρείκω (gl. rīma); povezava z glag. ringor je ovržena)

1. (bogovski, človeški ali živalski) spor, prepir, prepiranje, preréka, prerèk, prerékanje, razpor, kreg, kreganje, svaja, tépež (tepèž), pretèp, pretépanje, ravs, ravsanje: Mart., Sen. ph., Col., Plin. idr., Centaurea cum Lapithis rixa H., crebrae ut inter vinolentos rixae T., iurgia primum, mox rixa T., Academiae nostrae cum Zenone magna rixa est Ci., de tuo corpore fiet rixa lupis O., in rixam ire Q. prepirati se.

2. metaf. boj, spopad: maior cum Oceano quam cum ipsis navibus rixa Fl.

rogātiuncula -ae, f (demin. iz rogātiō)

1. kratko vprašanje, vprašanjce z izpeljevanjem sklepa: statua est in Ceramico Chrysippi sedentis porrecta manu, quae manus significet illum in hac esse rogatiuncula delectatum Ci.

2. predloženi (predlagani) zakon, nasvet, naredba, uredba, odlok: hoc ipsum quod nunc apud pontifices agis … te signum dedicasse eaque te ex una rogatiuncula fecisse Ci.

rogus -ī, m (iz regere) pravzaprav „zravnana stvar“ = grmada: Pl., Lucr., Sen. ph., Sen. rh. idr., rogum exstruere Ci. idr., Metellum filii in rogum imposuerunt Ci., inferri in rogum Ci., inscendere in rogum ardentem Ci., rogum accendere L., conscendere rogum Val. Max., inferri rogo Plin.; pl. = sg.: Dido altos conscendit rogos V.; pesn.: carmina diffugiunt rogos O. = uničenju; meton. grob, gomila: obserat herbosos lurida porta rogos Pr. — Soobl. rogum -ī, n: pulchre hoc incendi rogum Afr. ap. Non.

rōrārius -iī, m, nav. pl. rōrāriī -ōrum, m (sc. milites) (iz *rōrāre dirjati, sor. z gr. ἐρωέω tečem, derem, hitim, ἐρωή zagon, naval, nem. rasen hiteti, divjati; rōrāriī torej = divjajoči, hiteči, naskakujoči; izpeljava besede iz lat. rōs rosa velja za ljudsko etim.) rorárij(c)i = streljávkarji, spopádniki, práskarji, praskáči, naskočniki, naskočna četa, vrsta mladih, neizkušenih, lahkooboroženih vojakov, ki so bili v bojni razporeditvi nav. razpostavljeni za triarij(c)i in so vedno prvi napadli sovražnika (s pračami) in se potem takoj zopet umaknili za triarij(c)e: Varr., L., Fest., Non.; sg.: Luc. ap. Non.