Franja

pullus³ 3 (iz *pul-no-s, *pu̯l̥n-o-s; prim. skr. palitáḥ, lat. pallēre, gr. πολιός siv) umazanobarven, temnobarven, sivočrn, črn(i)kast: Varr. idr., capilli O., ficus, myrtus H. zamolklo (temno) zelena, terra Ca., Plin. sivočrna (kot posebno rodovitna zemljina, prst), nigra terra, quam pullam vocant Col.; poseb. pulla vestis O., Varr. ap. Non. ali toga Ci. ali pullum pallium Fl. sivočrna = žalna obleka, žalna toga, žalna halja, pulla tunica Ci. sivočrna = delavska tunika, delavska plahutača (prostakov); ta oblačila so bila narejena iz sivočrne nebeljene volne; metaf.: pullus sermo Varr. preprost; pesn.: pulla stamina O., Mart. žalovite, nesrečne niti (Park); subst. pullum -ī, n temna (zamolkla) barva, temno blago, temna tkanina: obstrusa carbasa pullo O. črno obrobljena oblačila; pl.: pulla decent niveas (sc. puellas) O. temno (črnina) pristaja belopoltim dekletom.

pūllus² 3 (demin. k pūrus, iz pūrulus) čist, snažen, čeden: veste purā candidi Varr. ap. Non.

pulmentum -ī, n (iz *pel(p)men-t(om), prim. umbr. *pelmner z istim pomenom; vulg. = pulpāmentum) mesna jed, meso, mesovina, mesovje, priloga, jed: Pl., H., Iust., Ap., porcinum Cael.; mullum in singula pulmenta (dele, kose, obroke, porcije) minuere H.

pulmō -ōnis, m (morda iz *pelmōn iz indoev. baze *pleu̯- „premikati se; pluti, plavati“; prim. skr. klóman- desno pljučno krilo, gr. πλεύμων, sl. pljuča = lit. plaũčiai = let. plàuši)

1. pljuča, klas. nav. pl. pulmones pljučni krili, pljuča: Col., Plin., Sen. ph., Pers., Iuv., Cels. idr., aeger pulmonibus Luc. fr., pulmo incisus C., medio spargit pulmone venenum O., pulmonis cannula ali calamus Cael. sapnik, cum aspera arteria … ad pulmones usque pertineat excipiatque animam Ci., pulmonibus errat ignis edax O., quibus aeger est pulmo Macr.

2. metaf. pulmo marinus ali samo pulmo Plin. neki mehkužec „morska pljuča“, starejše morski pluk, morski zajec.

pulpa -ae, f (iz *pelpā, prim. umbr. pelmner pod pulmentum)

1. mes(en)ina, mesena (mesnata) snov, meso (brez masti in kosti), meseno tkivo, starejše libivo (libovina): Ca., Sen. ph., Aug. idr., pulpam de petasone voras Mart., ossa viduata pulpis Ap.; meton.: pulpa scelerata Pers. grešno meso = poltenost (prim. svetopisemski gr. σάρξ), plebeia pulpa Aus. plebejsko meso = preprosto ljudstvo, prostaki.

2. metaf. mehki (drevesni) deli, stržen: Plin.

puls, pultis, gen. pl. -ium, f (iz *peltis ali *poltos; prim. gr. πόλτος kaša, sor. s pollen in pulvis, sl. polenta (iz lat. polenta „ječmenov zdrob“ iz pollen „fina moka“ iz indoev. kor. *pel- „prah, moka“; prim. sl. tudi pepel)) gosta kaša ali žganci ali zdrob ali polenta iz pirove ali bobove moke, običajna jed starih Rimljanov, preden so poznali kruh, pozneje pa jed revežev in hrana vedeževalne perutnine: Varr., Ca., Ci., Col., Plin., Iuv., Mart., Val. Max. idr.

pulti-phagōnidēs -ae, m (hibrid. iz puls in φαγεῖν) kašojedec, zdrobojedec, žgancejedec, polentojedec, kašar, zdrobar, žganč(k)ar, polentar, šalj. = Rimljan: Carchedonius vocatur haec comoedia † Latine platus patruos Pultiphagonides Pl.

pulti-phagus -ī, m (hibrid. iz puls in φαγεῖν) kašojedec, zdrobojedec, žgancejedec, polentojedec, kašar, zdrobar, žganč(k)ar, polentar, šalj. = Rimljan: non enim haec pultifagus opifex opera fecit barbarus Pl. (prim.: pulte, non pane, longo tempore vixisse Romanos manifestum est Plin.).

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

pūrgāmen -inis, n pesn. = purgamentum (pūrgāre)

1. nesnaga, umazanija, smeti, smetje, izmeček, izvržek, neskluta: Vestae O. iz Vestinega svetišča spravljene smeti (ki so jih vsako leto 14. junija pometali v Tibero).

2. sredstvo (način) za očiščevanje, očišč(ev)alo, spravno sredstvo, čistilo, spravilo, spravina: purgamina caedis, mali, mentis O., purgamen aquae Prud. krst.

3. čistost, čistoča, čistota, snažnost, svetlost: Prud.

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

purpura -ae, f (izpos. πορφύρα)

I. (čokati) volek, škrlatnik, škrlatna (bagrena) školjka, bagrenka: Plin. —

II. meton.

1. škrlat, bager, púrpur, škrlatna (bagrena) barva (šara), bagrec (od modrikasto rdečega odtenka (karmezina) do temno višnjevega oz. vijoličasto modrega): Plin., Sen. ph., violae purpura nigra V., decerpens certantem uvam purpurae H.; tudi nepristna škrlatna barva, izdelana iz neke vrste jagod: Plin.

2. škrlatovina, bagrovina, in sicer
a) = poškrlatena (škrlatno pobarvana) volna, škrlatna volna: purpuras colo nere Iust., ministri fucantae purpurae Amm. pomagači (pomočniki) pri škrlatenju (barvanju s škrlatom).
b) rdeča capa: Col.
c) = s škrlatom (z bagrom, s purpurjem) obšito ali popolnoma poškrlateno (pobagreno, s škrlatom obarvano) oblačilo, škrlatno (bagreno) oblačilo, škrlat, bager, púrpur: plebeia ac paena fusca Ci., purpura regum V. ali regalis Ci. fr., Laconicae purpurae H., purpurā vestiri Sen. ph., purpuram amicire Vop.; tudi škrlatna (bagrena) odeja, škrlatno (bagreno) pregrinjalo: Q., Suet., lectum sternere sine linteis, sine purpurā L. epit. škrlatno obleko so nosili zlasti vladarji, visoki dostojanstveniki in oblastniki; od tod meton.

3. visoka služba, visoko dostojanstvo, visoki dostojanstveniki: iam novi praeeunt fasces, nova purpura fulget O., sumere purpuram Eutr. tiranijo, samodrštvo, despotstvo, samosilništvo, accipere purpuram Eutr., septima purpura Fl. tj. sedmi konzulat, purpura servit Lucan. kralji, purpuram adorare Amm., pozni Icti.

4. pesn. = porphyrites (sienski) rdeči granit ali porfír, porfirít: Stat.

5. vino: purpura potabilis Cass.

pūs, pūris, n (iz *puu̯os ali *peu̯os; indoev. kor. *pū- gniti, smrdeti; prim. skr. pū́tyati (on) smrdi, pū́tiḥ gnil, smrdeč, gr. πύϑειν storiti, da kaj gnije, πύϑεσϑαι gniti, πῦον in πύον gnoj (v rani), got. fūls = stvnem. fūl = nem. faul, lat. pūteō, pūtidus, puter) gnoj (v rani), starejše strenina, čemer: Cels., Plin.; v pl.: Plin.; metaf.: in numero quorum nunc primus Trebellius multost Lucius, narce, saeva i febris, senium, vomitum, pus Luc. ap. Non., Regis Rupili pus atque venenum H. strupeni gnoj = pikro (nenasitno) govorjenje.

pȳgisiacus 3 (gr. *πυγησιακός iz πυγή) zadnjičen, riten, sedalen: non distulit puellam invitare ad pygisiaca (v novejših izdajah Aphrodisiaca) sacra Petr. = paedicatio nečistovanje, onegavljenje, seks, spolno občevanje.

Pygmaeī -ōrum, m (Πυγμαῖοι iz πυγμή pest) Pigmájci (Pigméjci), mitološko pritlikavo ljudstvo, poseb. v Etiopiji: Plin., Mel., Gell. — Od tod adj. Pygmaeus 3 pigmájski (pigméjski): mater O. = Gerana ali Oenoë, virgo Iuv. pritlikavka, quae Pygmaeo sanguine gaudet avis O. žerjav.

pylae -ārum, f (tuj. πύλαι vrata) prehod, prelaz, soteska, prodol: Tauri Ci. ep. = Amanicae Cu. (iz Kapadokije v Kilikijo), Susides Cu. pri Suzah v Perziji, Caspiae Mel. (med Medijo in Hirkanijo), Armeniae Mel. (onstran Evfrata); poseb. Pylae Píle = Thermopylae: L. — Od tod adj. Pylaïcus 3 (Πυλαϊκός) pílski, pri Pílah (= Termopilah) = termópilski: concilium, conventus L.

pyrōpus -ī, m (tuj. πυρωπός ognjenobarven) piróp = zlati bron, kovinska zlitina iz 3/4 bakra in 1/4 zlata: Plin., namque alias fit uti claro sit rubra pyropo Lucr., picta neque inducto fulgebat parma pyropo Pr., regia Solis erat sublimibus alta columnis, clara micante auro flammasque imitante pyropo O.

Pyrr(h)ō (Pyrrōn: Q. ) -ōnis, m (Πύῤῥων) Píron, grški filozof iz Elide, ustanovitelj t.i. skeptične šole, sodobnik Aleksandra Velikega: Ci. — Od tod subst. Pyrrhōnēī -ōrum, m (Πυῤῥώνειοι) Píronovi nasledniki, pripadniki (pristaši) Píronove (filozofske) šole, pirónovci, pironéjci (= Sceptici): Ci., Sen. ph. = Pyrr(h)ōnīī philosophi: Gell.

pyxis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. πυξίς)

1. doza, puša, puš(č)ica, škatlica, skrinjica za zdravila, mazila idr., pravzaprav iz zelenikovine (pušpanovega lesa), pa tudi iz drugega lesa, pločevine, železa, zlata idr.: Sen. rh., Petr., Stat., Mart. Iuv. idr., pyxis veneni Ci., pyxidas invenies et rerum mille colores O., non tamen expositas mensā deprendat amator pyxidas O., stannea, plumbea Plin., aurea Suet., argentea Sen. ph.

2. metaf. pyxis ferrea neko pušici podobno železno orodje, železni kijec za phanje v možnarju: primori inest pyxis ferrea Plin.

quadrīga -ae, f, klas. le pl. quadrīgae -ārum, f (nam. *quadriiuga(e) iz quattuor in iugum, iungere)

1. četverovprega, četvér, četverína, četvórka, kvadríga, in sicer ali samo vprežna živina ali voz z živino vred ali meton. četverovprežen voz, četverovprežnik: Varr. ap. Isid., Cu., Mart., Suet. idr., alborum equorum L., Mettum in diversa quadrigae distulerant V., quadriga currusque Plin., curru quadrigarum vehi Ci., quadrigas agitare Suet. apta quadrigis equa H., quadrigae aureae, inauratae, falcatae L., eburneae Suet. kot igralni kamenčki; pesn.: quadrigae četver(ovprežni voz)
a) sončnega boga: Pl.
b) četverovprega boginje noči: Tib., roseae quadrigae Aurorae V., quadriga Amphiaraea Pr.
c) o četveri drugih živali: quadrigae unae (sc. asinorum) Varr., camelorum Suet. — Kot nom. propr.: is locus, qui in Boeotiā Quadrīga (Kvadríga) appellatur Val. Max.

2. metaf. ali abstr. četverica = štirje ljudje ali deli: quadrigae tyrannorum Vop. četverica tiranov: initiorum quadrigae: locus et corpus et tempus et actio Varr.

3. pren. (pesn.): quadrigae meae decurrerunt Petr. konec je mojega veselja, minila je moja veselost; kot prispodoba
a) velike hitrosti, quadrigis albis Pl., aut equis aut quadrigis poëticis Ci.
b) silnega napora: navibus atque quadrigis petimus … H. prav v živo, „na vse kriplje in pretege“.