Franja

pseliūmenē, acc. -ēn (gr. ψελιουμένη iz ψελιόω) „Ovenčan(k)a“, Praksitelov kip: Plin.

pte (naslonka, ki se v klas. lat. priveša le abl. svojilnih zaimkov, v stari lat. tudi drugim sklonom osebnega zaimka; skrč. iz pote [prim. potis], kar pomeni „posebno, zlasti, potem“ =) svojski, lasten, sam: suopte pondere Ci. s svojo lastno težo, suāpte manu Ci. s svojo roko, z lastno roko, tuopte ingenio Pl., suopte ingenio T., suāpte naturā Ci., nostrāpte culpā Ter., mepte Pl. mene samega, mihipte Ca. fr.

Ptolemaeus ali Ptolomaeus -ī, m (Πτολεμαῖος) Ptolemáj (Ptolomáj)

1. Ptolomaeus Lagi (sc. filius) Ptolemaj Lagov, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti namestnik, pozneje kralj Egipta (v letih l. 323—283) z vzdevkom ὁ Σωτήρ: Ci., Cu., Iust. Po njem se je vsak njegov naslednik imenoval Ptolemaeus Ptolemaj(ec); Ptolemajci so vladali v Egiptu do bitke pri Akciju (l. 31): Ptolemaeorum manes Lucan. — Od tod adj.
a) Ptolemaeus (Ptolomaeus) 3 ptolemájski (ptolomájski), pesn. = egíptovski: gymnasium Ci., Pharus (svetilnik) Pr.; subst. Ptolemaeum -ī, n (Πτολεμαῖον) nagrobnik Ptolemájcev: Suet.
b) Ptolemāis (Ptolomāis) -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Πτολεμαίς) ptolemájska (ptolomájska): aula Aus.; kot subst. α) Ptolemáida (Ptolomáida) = Cleopatra, hči Ptolemaja Avleta: Lucan. β) Ptolemáida = Ptolemajevo (sc. mesto), ime več mest: v Egiptu: Ci. ep., Plin.; v Fenikiji (prej Acē, Ἀκή, zdaj Akkô oz. Akkâ): Plin.; v Kireni, z vzdevkom Barca (zdaj Tolome(i)ta): Plin., Mel., Eutr.; subst. Ptolemaeēnsēs -ium, m Ptolemaján(c)i, prebivalci feničanske Ptolemaide: Ulp. (Dig.).

2. pisec iz Varonovega časa: Varr. ap. Non.

3. zvezdar (vedeževalec iz zvezd), ki je živel za časa cesarja Otona: T.

pūbēs² -is, f (verjetno iz indoev. kor. *pōu- (*pēu-), pəū- nabrekniti, oteči; prim. skr. pṓtaḥ, pṓtakaḥ, mladenič, putrakáḥ mladič, putrás sin, otrok, gr. παῖς, παΐς [iz *πάFις] otrok, πῶλος žrebe, lat. puer [stlat. pover], pullus, pūsus, pūpus, pūpa, pūpilla, pūmilus, pūtus, praepūtium, sl. ptica, ptiček), lit. putýtis mladič, mlad ptič, majhna žival, teliček, paũtas jajce, modo, got. fula = stvnem. folo = nem. Füllen, Fohlen žrebe, žrebiček)

1. prva brada, mlečna brada, tudi sramne dlake, sramna kosmatina (oboje znamenje spolne zrelosti in godnosti): Plin., Cels.; od tod

2. meton.
a) dimlje, sram, podpopje: O., Plin., Ap., Amm. idr., virgo pube tenus V.
b) odrasli (dorasli) ljudje, dorasla mladina, mlado moštvo, mladež: Romana L., T., Sil., ingenua T., captiva H., robora pubis laeta V., ei senatus omnem Italiae pubem commiserat Ci.; (pesn.) metaf. o bikih: indomita V.
c) možje, ljudje, ljudstvo: H., Cat., Tib., pube praesenti Pl., Dardana V. = Trojanci, agrestis V. kmečko (kmetsko) ljudstvo. — Soobl. pūbis -is, f: Prud.

pūblicānus 3 (pūblicum) k državnim dohodkom sodeč: muliercula publicana Ci. „državna zakupnica“, zaničlj. = blodnica (vlačuga) državnega zakupnika (ker se je vdala Veru (Verres)); nav. subst. pūblicānus -ī, m glavni zakupnik državnih dohodkov v rimskih provincijah, državni zakupnik; večinoma so izhajali iz viteškega stanu: Lucr. fr., Ci., L., Iust., Icti.; pl. pūblicānī tudi = carinski urad, davčni urad: profiteri (izjaviti (izjavljati), navesti (navajati) podatke) apud publicanos Ps.-Q. (Decl.).

Pūblicola -ae, m (star. Poplicola in Poplicula, iz poplus (gl. pod populus) in colere častilec ljudstva, prijatelj ljudstva, ljubitelj ljudstva, ljudstvoljub) Publíkola, priimek Publija Valerija in njegovih potomcev: Ci., L., H., Sil.

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

Pūblilius 3 Publílij(ev), ime rim. rodu, od katerega sta najbolj znana Publilius Publilij in njegova hči, Ciceronova druga soproga Publilia Publilija: Ci. ep. Poleg njiju še Publius Publilius Lochius Syrus Publij Publilij Lohij Sirec, nav. samo Publius Syrus ali samo Publilius ali samo Publius imenovani rimski osvobojenec sirskega rodu, mimik in pisatelj mimskih gledaliških iger (gl. mīmus); živel je proti koncu republike. Ohranjena je le zbirka rekov iz njegovih iger: Ci. ep., Sen. ph., Gell. — Od tod adj. Pūblilius 3 Publílijev, publílijski: tribus L.; Pūbliliānus 3 = Publilius Publílijev, publílijski, publilijánski: sententia Sen. rh.

Pūblius -iī, m, skrajšano P. (iz poplus = populus, Publius = narodu posvečen otrok) Públij, rimsko ime.

pudeō -ere -uī -itum (prim. paviō, repudiō, tripudium)

I. sramovati se: ita nunc pudeo, ita nunc paveo Pl., simul me piget parum pudere te Pl. da ti je premalo mar poštenja, induci ad pudendum Ci., pudendo Ci. s tem, da se sramujemo; z gen. rei: pudet exacti iam temporis, odit praeteritos … annos Prud. —

II.

1. s sramom navda(ja)ti: me autem quid pudeat … ? Ci., non te haec pudent? Ter., idne pudet te, quia … ? Pl., semper metuet, quem saeva pudebunt Lucan.

2. večinoma impers. pudet -ēre -uit in puditum est sram biti koga česa, sramovati se kdo česa; obj. v acc.: ecquid te pudet? Pl., Ter. idr., ceteros pudeat Ci., cum puderet vivos tamquam puditurum esset exstinctos Plin.; stvar ali oseba, katere (pred katero) se kdo sramuje
a) v gen.: pudet cicatricum et sceleris H., non pudet patriae Cu., homines, quos infamiae suae neque pudeat neque taedeat Ci., pudet me tui Ter. pred teboj, pudere iam sui Cu. pred seboj, nonne te huius templi, non urbis pudet? Ci. pred tem svetiščem, pred tem mestom, pudet deorum Pl., L. sramota je pred bogovi; z dvojnim gen.: patris mei meûm factûm pudet Enn. fr. pred očetom se sramujem svojih dejanj.
b) v inf.: Pl., N., Aur., Fl. idr., pudet dicere Ter., Ci., Sen. rh., quae non puduit ferre, tulisse pudet O., te id facere puduit Ter.
c) z ACI.: Pl., pudebat Macedones urbem deletam esse Cu.
d) ret. s sup.: pudet dictu T. človeka je sram povedati. — Dep.: non est, quod illum pudeatur Petr.; puditum est z acc. personae ali brez njega in z acc. ali gen. rei: pudet, quod prius non puditum umquam est Pl., Apollinem tam humilis victoriae puditum est Ap.; z inf.: Arn., commemorare, quod illum non puditum est ostentare Ap.; z ACI: nonne esset puditum (mar bi se ne bili morali sramovati) … non modo legatum, sed Trallianum omnino diei Maeandrium? Ci. — Od tod adj.
a) pt. pr. pudēns -entis, adv. pudenter sramežljiv, plašljiv, plah, obziren, občutljiv, časten, častivreden, nežnočuten, rahločuten, pošten, blagonraven, skromen, spodoben, moralen, tudi skromen: Ap. fr., Ter., Cat., Lucr., Gell. idr., animus, miles, mulier Ci., pudentes ac boni viri Ci., ex impuro parente pudens filius Ci., nihil adparet in eo ingenium nihil pudens Ci., te videri pudentiorem fuisse quam soles Ci., femina pudentissima Ci., homo pudentissimus Ci. zelo časten = ki mu je zelo mar časti, pudens prave L. iz napačnega sramu; vultus pudentes O., pudens risus, exitus Corn., pudenter respondere, vivere Ci., pudenter sumere H., pudentius ad hoc genus sermonis accedere Ci., pudentissime petere Ci.; subst. pudentes C. častni ljudje = ki imajo čustvo za čast, ki jim je mar časti.
b) pt. fut. pudendus 3 ki se ga je (česar se je) treba sramovati, sramoten, ostuden, neprijeten, zoprn, gnusen, grd, ogaben: Sil., Suet. idr., domui vita pudenda est O., pudendis vulneribus pulsus V., luxus, inopia T., animalia Plin., pars O. sram = spolovilo; z inf.: ut iam pudendum sit honestiora decreta legionum quam senatūs Ci.; s sup.: pudendum dictu Q., Lamp.; subst. pudenda -ōrum, n sramotne stvari (reči): pudenda dictu spectantur Q. reči, ki jih je človeka sram povedati; occ. sram, spolovilo, spolni udje: Sen. ph., Lamp., Aus., Aug.

puellus -ī, m (skrč. iz puerulus, ki je demin. k puer) majhen deček, deč(k)ec, dečak, dečko, fantič(ek), mladenec, mladenče, mladenič, hlapčič: Varr., Macr., Poeni suos soliti dis sacrificare puellos Enn. ap. Non., cumque hic tam formonsus homo ac te dignus puellus Luc. ap. Non., inde venit Romam, tener ipse etiam atque puellus Luc. ap. Non., dolet huic puello sese venum ducier Pl. ap. Fest., et multae steriles Hymenaeis ante fuerunt pluribus et nactae post sunt tamen unde puellos suscipere et partu possent ditescere dulci Lucr., gravidaque mater peperit Iovi puellum Varr., quod antiqui etiam puellas pueras, sicut et pueros puellos dictitarent Suet., dum semihiulco savio meum puellum savior Gell., divinus, tener, teretes et lactei Ap., puelli per deminutionem a pueris dicti sunt Fest.

puer -erī, m (stlat. pover; prim. skr. putrah sin, otrok, pṓtaḥ, pṓtakaḥ mlad(en)ič, osk. puklum = puerum, pelignijsko puclois = pueris; skrč. obl. iz puer je -pōr v imenih sužnjev, npr. Mārcipōr, Pūblipōr; prim. tudi pūbēs²)

1. otrok (v tem pomenu m in f), poseb. pl. puerī -ōrum, m otroci: Pl., Varr., Ci., Plin., Sen. ph. idr., sancta puer Saturni filia regina L. Andr. ap. Prisc., Proserpina puer Cereris Naev. ap. Prisc., uxor ac pueri L., separatim pueri, senes mulieresque C., ter uxor capta virum puerosque ploret H., pueris omnis pater et matercula pallet H.; occ. otroštvo, detinstvo, otroška (deška) doba, otroška (deška) leta: ex pueris excedere Ci. stopiti iz otroških let, a puero ali a pueris (gr. ἐκ παιδός, ἐκ παίδων) Ci. idr. od mladih let (nog), od zibeli, od malega, od otroštva.

2. deček, dečko (nav. do 17. leta): Pl., Ter., H., Cat. idr., pueri innuptaeque puellae V., paene mihi puero cognite paene puer O., cum puerum in ludo cognorat N., cultus erat pueri O., puer sive iam adulescens Ci. = doraščajoč mladenič, Ptolemaeus puero quam iuveni propior Vell., puerum filium regis secum adducentes L., filius adhuc puer Eutr. še nedorasli sin, Gordianus admodum puer (mlad) Eutr., praetextati pueri et puellae Suet.; kot ljubkovalno beseda mladenče(k), mladiček: Cat.; kot zmerljivka, psovka fante, pobalin: Ter.; occ.
a) sin: puer tuus Pl., Latonae (= Apollo) H., superet coniunxne Creusa Ascaniusque puer? V., Ledae pueri (= Castor et Pollux) H., pueri (= Amoris) arcum sentire Pr.
b) mladenič, mladenec, mlad mož: Sil., puer egregius Ci. ep. (o dvajsetletnem Oktavijanu), vobis munera manent pueri V. (o Enejevih tovariših); tudi = neoženjenec, neporočenec, brezženec, samec: fac puer esse velis O.

3. hlapčič, hlapec, strežaj, služabnik, suženj (prim. gr. παῖς): Pl., Iuv., Dig. idr., pueri et ancillae Varr. fr., ancillae, pueri Luc. fr., puer tuus Ci., puer ab ianua prospiciens N., pueri regii L. paži, pueri litteratissimi N., pete un guentum, puer H.

Opomba: Star. nom. sg. puerus: Aug., Prisc.; voc. sg. puere: Afr. ap. Prisc., Caecil. ap. Prisc.; gen. pl. puerûm: Pl.

pugillātor -ōris, m (pugillus)

1. pismonoša, glasnik, sel, kurir: Sid.

2. kdor komu tatinsko izmakne denar iz pesti (roke), tat, zmikavt: Isid.

pūgna -ae, f (retrogradna tvorba iz pūgnāre)

1. borba s pestmi, boks(anje), bitje, tolčenje, pretep(anje), tépež, tepênje, tepéžka, pretep: geminum pugnae proponit honorem V., nonnumquam (sc. in conviviis) res ad manus atque ad pugnam vocabatur Ci.

2. boj, bitka, bitva, bitev, spopad: S., H., T. idr., diuturnitate pugnae hostes defessi proelio excedebant C., pugna equestris Ci., pedestris V., navalis N., Ci. ep., Leuctrica, Pharsalica Ci., Marathonia N., Cannarum, Trasumeni L. pri Kanah, ob Trazumenu, pugnam pugnare, facere, committere, capessere, edere, ciere, concitare, inter se conserere, incipere, instaurare, inire, restituere itd. (gl. dotične glag.); tudi = dvoboj: dictator … pugnam laudibus tulit L., pugna singularis Macr. dvoboj.

3. bojna igra, borba: spectare quinquennem Graia Elide pugnam O.

4. metaf.
a) boj, spopad (poseb. z besedami), (učena) pravda, prepir: doctissimorum hominum Ci., litterarum Plin. učenjakov, quas ego pugnas, quantas strages edidi Poeta ap. Ci., pugna adversus dolorem Gell.
b) zvijačno dejanje, zvijača, zvijačnost, prevara, lèst, zvijačen dogodek (pripetljaj), (zvijačna) nagoda: pugnam dare Pl., Ter. zvijačno jo zagosti (komu).
c) spolno občevanje, spolna združitev, seks(anje): o quae proelia, quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit nimbis ebria Nicerotianis! Mart.

5. meton.
a) bojna vrsta, bojna razvrstitev (ureditev, razporeditev), bojni red: pugnam mutare Cu., ordinata per principes hastatosque ac triarios pugna L., consules cornua tenuerunt, Servilio media pugna tuenda data est L.
b) boj = vojna: non Siciliae illis adversa pugna in ore est, sed Graeciae victoria Iust.

pūgnus -ī, m (prim. gr. πυγ-μή pest, boj s pestjo, πύξ s pestjo, πύκτης, πύγμαχος borilec s pestjo, boksar, lat. pugil, pugillus, pūgna, pūgiō, pugnō; prim. tudi a) sl. pest [iz indoev. *pn̥ku̯stHi-], stvnem. fūst, ang. fist, stvnem. fëhtan boriti se, bojevati se; b) indoev. kor. *peug- bosti, suvati, biti, od koder gr. πευκεδανός bodeč, zadajajoč rane, πεύκη smreka, lit. pušìs, stvnem. fiuhta)

1. pest: Pl., O. idr., certare pugnis, calcibus Ci., pugnum facere Ci. stisniti roko (pest), pugno (v pesti) habere aliquid Corn., pugnam ducere alicui Icti. s pestjo udariti koga; pesn.: pugno victus H. ali superare pugnis H. v borbi s pestmi, v boks(anj)u.

2. metaf. pest, peščica kot mera: Ca., Corn., Marc., pugnus aeris Sen. ph. (naspr. fiscus cel koš denarja).

pulcher (pulcer) -chra (-cra) -chrum (-crum) (stlat. polcher; etim. nedognana beseda (tudi njen osnovni pomen ni ugotovljen); nekateri jezikoslovci jo povezujejo z gr. περκνός pisan, barvit, indoev. kor. *perk- pisan [pri primitivnejših ljudstvih = lep], lat. osnovna obl. *polk-ros (starejše *pelk-ros), disimilirano iz *perk-ros; domnevi o osnovni obl. *po-li-cro-s iz polīre in *pol-cro-s iz pollēre sta ovrženi, domneva o etr. izboru pa ni dokazljiva)

1. lep, zal, mičen, ljubek, brhek, brdek, čeden, postaven (o živih in neživih subj.): Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Val. Fl. idr., o puerum pulchrum Ci., pulchrae turpesque puellae O., Proserpina V., matre pulchrā filia quā pulchrior alter non fuit Aenaeadûm V., formā pulcherrima Dido V., pulcherrime rerum O. ti najlepši na svetu, pulcher corpore O., pulcro corpore creti Lucr., pulcher hortus O., domus Plin. iun., quin (sc. potest esse) aspectu pulchrius? Ci., pulcherrima totius Galliae urbs C.; pesn. pogumen, hraber, junaški, herojski, boder: satus Hercule pulchro V., proles pulcherrima bello V.

2. metaf.
a) lep = izvrsten, krasen, sijajen, slaven, odličen: H., Lucr., Plin., Sil. idr., exemplum C., facinus S., mors V., origo Caesaris V., fractus victoriae Ci., manu pulcher Fl. odlikujoč se z osebno hrabrostjo, nihil virtute pulchrius Ci. ep., pulcherrima classis S., pulcherrimum factum Ci., pulcherrima consilia V., res publica ex pulcherrimā pessima facta est S.; z gen.: pulcherrimus irae Sil. zaradi jeze; pogosto pulchrum est z inf. (naspr. turpe est): Pr. idr., pulchrum est bene facere rei publicae S., pulchrum mori in armis V., pulchrum est digito monstrari Pers., videre, ne, ut illis pulcherrimum fuit tantam vobis imperii gloriam tradere, sic vobis turpissimum sit, quod accepistis, tueri et conservare non posse Ci.; iron.: cui pulchrum fuit in medios dormire dies H.; tako tudi pulchrum ducere ali putare z inf.: turpe ducet cedere pari, pulchrum superasse maiores Q., qui me teste pati vel quae tristissima pulchrum Romanumque putant Lucan.
b) udoben, ugoden, srečen, vesel: dies H., victoria Iust., exitus Fl., ne pulchrum se ac beatum putaret Ci. da bi se ne imel za srečnega in blaženega. — Kot nom. propr. Pulcher -(e)rī Púlher = Lepi, rimski priimek, npr. P. Claudius Pulcher Publij Klavdij Pulher: L., Clodius Pulcher Klodij Pulher: Val. Max.; Pulchri promuntorium (= Mercurii promunturium) Pulhrov rt, severovzhodno od Kartagine: L. — Adv. pulchrē

1. lepo, krasno, izvrstno, odlično: dicere Ci., facere N., negare Ph., asseverare Ci. izvrstno, omnia a naturā pulcherrime regi Ci., phalerae pulcherrime factae Ci.

2. occ. (prav, zelo) dobro: Sen. ph. idr., macerare, callere Ter., intellegere Ci., placere O., nosse aliquem H., Plancus ap. Ci. ep., vendere Pl. dobro, drago, conciliare Pl. dobro (poceni) kupiti, narediti dober nakup, skleniti dobro kupčijo, mihi pulchre est ali pulchre est mihi Ci., H. = pulchre sum Pl. ali pulchre convenit Cat. dobro (udobno) mi je, dobro (lepo) se imam; kot pritrjevalni vzklik lepo!, izvrstno!, krasno!, (zelo) dobro!, super!, odlično!: Ter., clamabit: pulchre, bene, recte! H.

3. iron. lepo = docela, dodobra, dočista, čisto, povsem, popolno, popolnoma: peristi pulchre, pulchre occĭdi Pl., pendebit hodie pulchre Pl.

pūlēiātus 3 (pūlēium) s polajem (z bolhačo) pripravljen ali začinjen: porca Veg.; subst. pūlēiātum -ī, n (sc. vinum) polájevec (bolháčevec), iz polaja (iz bolhače) narejeno vino: Lamp.

pullārius 3 (pullus) k mladičem spadajoč, mladičji: collectio Veg.; šalj.: feles Aus. = človek, ki lovi in zapeljuje dečke, pederast, pedofil, „dečkar“; subst. pullārius -iī, m kurji paznik (strežnik), ki ima na skrbi sveto mlado perutnino in vedežuje iz nje žrtja ali nežrtja: Ci., L.

pullātiō -ōnis, f (pullāre iz pullus1) izvalitev, izležba: multi tamen etiam ab aestivo solstitio non putant bonam pullationem Col.

pullus¹ 3 (iz puellus = puerulus, ki je demin. k puer; prim. II. pūbēs²)

I. adj. mlad: meus pullus passer Pl., pullus filius asinae subiugalis Hier. —

II. subst. pullus -ī, m mlada žival, mladič: Col., Ap., Cael. idr., pulli dicuntur omnium avium et animalium quadripedum nati Isid., pecoris V., pullus equinus Plin. ali asininus Varr. žrebe, gallinaceus Pl., L. idr. pišče, columbinus Ci., pulli aquilae Plin., pulli ex ovis orti Ci. piščeta, piščanci.

2. occ. pišče, piščanec, pitka: Sen. ph. idr., non piscibus, sed pullo atque haedo H.; poseb. o piščancih, po katerih obnašanju so vedeževali: Ci., L.

3. metaf.
a) (kot ljubkovalna beseda) pišče, mladiček: appellat paetum pater et pullum, male parvus si cui filius est H., pullus et pupus Suet.
b) p. miluinus sokolja zalega, sokolji zaplojenec (o lakomnem človeku): quid vero ad C. Fabium nescio quem … renuntiari tibi Licinium plagiarium cum suo pullo miluino tributa exigere? Ci. ep.
c) mladika, poganjek: Ca., Pall.