Franja

Tibisēnus 3 (Tibissus Tibis, reka v Dakiji) Tíbisov, tíbiški, tibisénski: ostia Val. Fl.

Tifernus -ī, m Tifêrn

1. gora v Samniju, ob kateri je ležalo mesto Tifern: L.

2. reka, ki izvira v Apeninih in teče ob gori Tifern (zdaj Biferno): Mel., Plin.

tigris -idis, acc. -idem, abl. -ide, acc. pl. -idas ali pa po i-sklanjatvi gen. -is, dat. -ī, acc. -im in -in, abl. -ī in -e; pl. večinoma tigrēs -ium) m in (poseb. pesn.) f (gr. τίγρις, perz. oz. iranska beseda = puščica Varr.)

1. tiger, tigr(ic)a: Pl., Varr., V., H., Sen. ph., Lucan., Plin., Sil. idr., Gangetica O.; kot nekaj nemogočega (ἀδύνατον): geminantur tigribus agni H. jagnjeta se družijo s tigri, tigres subsidere cervis H. da tigrice počenejo pred jelenom; meton. tigrova koža, tigrov kožuh, tigrovo krzno, tigrovina: Stat.

2. metaf. Tigris Tíger
a) ime ladje, okrašene s tigrovo podobo: aeratā secat aequora Tigri V.
b) ime Aktajonovega lisastega psa: O.
c) Tigris (vedno m; sklanja se enako kot tigris) reka Tigris, tako imenovana zato, ker teče hitro kot puščica: Varr., V., Mel., Lucan., Cu., T., Amm., te Nilusque et Hister, te rapidus Tigris audit H.

Timāvus -ī, m Timáv, reka med Oglejem in Trstom (zdaj Timav, Timavo): V., L., Mel., Plin., Sil., Cl., Ledaeus Mart. (ker je z Argonavti prišel tja Ledin sin Kastor), Timavi alumnus (= Livius) Stat.

Tinia³ -ae, f Tínija, reka v Umbriji, ki se izliva v Tibero: Plin., Sil.

Titarīsos -ī, m Titaríz, reka v Tesaliji: Lucan.

Tolēnus -ī, m Tolén (zdaj Turano), reka na Sabinskem: O.

Trebia -ae, Trébija

1. m (ὁ Τρεβίας), reka v Cisalpinski (Predalpinski, Tostranski) Galiji, Padov pritok, znan po Hanibalovi zmagi l. 218 (zdaj Trebbia): L., Eutr., Lucan., Fl. idr., Scipio cum Tiberio Longo apud Trebiam adversus Hannibalem venit N., o Trebia perfide! Sil.

2. f mesto v Umbriji (zdaj Trevi): Arn. Od tod Trebiānus 3 trébijski, trebijánski: Arn.; pl. subst. Trebiānī -ōrum, m Trébijci, Trebijánci: Suet. = Trebiātēs -um, m Trébijci, Trebijánci, Trebijáti, preb. mesta Trebija: Plin.

Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami

1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.

2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.

3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.

4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.

5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.

6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.

7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin.

Truentum -ī, n Truént, mesto na Picenskem ob reki Truent (reka se danes imenuje Tronto): Plin. — Od tod adj. Truentīnus 3 truéntski, truentínski: Castrum (= Truentum) Pompeius in Ci. ep., turres Sil.; subst. Truentīnī -ōrum, m Truentín(c)i, Truéntčani, preb. Truenta: Plin.

Tūberō² -ōnis, m Túbero(n)

I. priimek veje Elijevega (Ajlijevega) rodu; poseb. znani so

1. Q. Aelius Tubero Kvint Elij Tubero(n), stoik, nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.; pl. Tuberones T. možje, kakršen je bil Tubero(n).

2. L. Tubero Lucij Tubero(n), zgodovinopisec, legat Kvinta Cicerona v Aziji: C., Ci. ep., Gell.

3. Q. Aelius Tubero Kvint Elij Tubero(n), sin Lucija Tuberona, Ligarijev tožitelj, zgodovinopisec: Ci., L., Q., Suet. —

II. reka v Indiji: Mel.

Tūria -ae, m Túrija, reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Turia ali Guadalaviar): S. fr., Mel. — Soobl. Tūrium -iī, n Túrij: Plin. — Od tod adj. Tūriēnsis -e túrijski: proelium Ci. (v vojni s Sertorijem).

Tyrās -ae, m (Τύρας) Tíras, reka v Sarmatiji (zdaj Dnester): O., Mel. — Soobl. Tyra -ae, m: Plin.

Ulla -ae, m Úla, reka v Tarakonski Hispaniji (še zdaj Ulla): Mel.

Ūtēns -entis, m Utént, reka v Cisalpinski Galiji (zdaj Uso): L.

vacō -āre -āvī -ātum (po kor. sor. z vānus)

1. biti prazen, biti pust, biti prost, biti nezaseden, biti neobdelan, biti brez česa: Pl., Lucr., Q., Sen. ph., Sen. tr. idr., tota domus superior vacat Ci. ep., latissime vacare agros C. da so zemljišča neposeljena in neobdelana, vacantes forte balnearum fornaces T., saltūs longe lateque vacantes V., ostia pulverulenta vacant O. so brez vode, festus vacat pagus H. je praznično prazen, nullius philosophiae vacaret locus Ci. ne bi bil noben filozofski sistem brez zastopnika; z abl.: terra vacat humore Ci., ab ea parte, quae fere pedum trecentorum intervallo a fluminis circuitu vacabat Hirt. ki ga ni obtekala reka, hoste vacare domos V.; s praep.: haec loca a custodiā vacabant C.

2. occ.
a) biti izpraznjen, biti brez gospodarja (lastnika), biti nikogaršnji, ne biti v lasti (posesti) nikogar: cum agri … Gallici … aliquantum vacaret L., bona vacabunt Icti., bona vacantia Icti., populus vacantia teneret T. nikogaršnje blago, regnum vacans Iust., vacantem locum explere Sen. ph., cum locus (sc. praeturae) vacet Plin. iun.
b) pt. pr. vacans (o ženskah) neomožena, neporočena: mulier Icti., meretrix Ps.-Q. (Decl.).

3. metaf.
a) biti prost česa, ne imeti česa, biti brez česa; z abl.: Lucr., Lucan., Q. idr., res publica pecuniā vacat L., vacat aetas nostra muneribus Ci., nox pudore vacat O., ora vacent epulis O. naj se vzdržujejo jedi, vacare curā et negotio Ci., omni culpā Ci., omni curatione rerum Ci., populo Ci. (iz)ogibati se, utrisque armis Ci. ne biti (ostati) na nobeni strani, morbo Cels., morbis Icti., mens vacans (brez) corpore Ci.; s praep.: Col., Sen. ph. idr., a metu et periculis L., ab omni concitatione animi Ci., a negotiis Ph., milites ab opere vacabant C., nullum tempus illi … a forensi dictione … vacabat Ci.
b) occ. α) biti oproščen česa: muneribus Ci. davkov, militiae munere L., a muneribus, a tutelis Icti. β) imeti čas, utegniti; abs.: scribes aliquid, si vacabis Ci. ep., si vacas animo Ci., animus vacans O., si forte vacas, sequere et procul audi H., dum perago tecum pauca, … vaca O. vzemi si čas; occ. z dat. rei: imeti čas za kaj, posvetiti (posvečati) se čemu, ukvarjati se s čim, pečati se s čim, baviti se s čim: Sen. rh., Sen. ph., Plin. iun., Q., Vell., Val. Max., Mart., Suet. idr., ego vero philosophiae semper vaco Ci., studia, quibus vacant cives Ci., ille non vacasse sermoni suo regem causatus discessit Cu., clientium negotiis vacare T.; z dat. personae: Q., Plin. iun. idr., non vacare adire volentibus Sen. ph. obiskovalcev ne puščati k sebi; s praepo ad: non vaco ad istas ineptias Sen. ph.; pesn. z in z acc.: in nullum mea mens grande vacavit opus O.; z inf.: tu Tyrias acies … vacasti sternere Stat.
c) impers. vacat na voljo je, na izvolji je, na razpolago je, dano (dopuščeno, dovoljeno) je komu, čas je; abs.: dum vacat O., si vacet Q. ali si vacat Iuv. v prostih urah, v prostem času; z inf.: Plin. iun., Q. idr., hactenus indulsisse vacat V., si vacet annales nostrorum audire laborum V.; z dat. personae: Q. idr., quo magis te, cui vacat, hortor Plin. iun., tandem curare corpus … amicis vacavit Cu. prijatelji so utegnili, nam vacat exiguis rebus adesse Iovi O., nec praebere vacet tibi cantibus aures O.
d) biti ali ležati ali ostati nerabljen, ne(u)porabljen, biti na razpolago, biti na voljo: pecunia vacabit pupillo Icti., litora iure gentium omnibus vacant Icti.; tudi = biti namenjen čemu, za kaj: balneum usibus dominicis vacare Icti., stabulum iumentis et carrucis vacans Icti. — Od tod adj. pt. pr. vacāns -antis odvečen, nepotreben, preveč: vacantia ac non necessaria excidere Gell.; adv. vacanter po nepotrebnem: sidera lambit, vacanter hoc etiam … 'accumulavit et inaniter Gell.

Opomba: Napačne obl. vacuit (pf.) Tert., vacuerat Aug., Tert., vacuisset Tert., vacuisse Aug. — V starejši ali vulg. lat. se je pisalo in govorilo tudi voco; od tod besedna igra: fac habeant linguam tuae aedes. Quid ita? Quom veniam, ut vocent (= klicati in biti prazen) Pl.

Vaga -ae, f Vága

1. mesto v afriškem Bizakiju južno od Ruspine: Auct. b. Afr.

2. mesto v Numidiji jugozahodno od Utike (pisano tudi Vacca): S., Sil. — Od tod adj. Vagēnsis -e vágski (váški): oppidum Vagense Plin. = Vaga; od tod subst. Vagēnsēs -ium, m Vágci (Vagájci, Važáni), preb. mesta Vaga: S.

3. reka v Luzitaniji: Plin. (prim. Vagia).

Vagia -ae, f Vágija, reka v Luzitaniji: Plin.

Opomba: V nekaterih izdajah najdemo obl. Vaga.

Vārus³ -ī, m Vár, mejna reka med Narbonsko Galijo in Italijo (zdaj Var): C., Plin. — Soobl. Vārum -ī, n: Mel.

Vatrēnus -ī, m Vatrén, reka v Cisalpinski Galiji s pristaniščem ob ustju (zdaj Santerno): Plin. — Soobl. Vaternus -ī, m Vatêrn: Mart.