Franja

Flūmentāna (flūmen) porta Rečna vrata ob Tiberi, ki so vodila iz (rim.) mesta na Marsovo polje: Varr., L., P. F.; šalj. = vaško posestvo pred Rečnimi vrati: Ci. ep.

focus -ī, m

1. ponev: Sen. ph., panem in foco caldo sub testu coquito Ca.; occ. darilna ponev, kadilna medenica: (dis) dentur in antiquos tura … focos O.

2. sinekdoha: ognjišče, poseb. v atriju rim. hiše: ad focum sedere Ci., iamdudum splendet focus H., focus a flammis et quod fovet omnia, dictus O., foco cinerem dimovit O., epulasque foci misere calentes O., ardentes in focis … vidimus mappas Plin.; tudi kamin v sobi: ligna super foco large reponens H., dum meus … luce at focus Tib.; occ.
a) darilno ognjišče: sacrum vetustis exstruat lignis focum H., dis tribus totidem focos de caespite ponit O., serta de sanctis focis Tib., haedus corruet ante focos Pr.; poseb. kot bivališče hišnih bogov (larov): haec imponentur in foco nostro Lari Pl., focus Larum, quo familia convenit Plin.
b) evfem. pogorišče grmade: confusa ruebant ossa focis V.
c) meton. α) ogenj, žar: per tria partitos qui (Cacus) dabat ora focos Pr. ki je bljuval ogenj, exhibuit vivos carbasus alba focos Pr. je dala ognju vzplameneti (bukniti); sine foco coxerunt Marc. β) razbeljeno železo: Veg.

3. meton. (pl. večinoma v edninskem pomenu)
a) dom, domačija, domovanje, bivališče, posestvo: domi focique fac … ut memineris Ter., te amicum Deiotari regis foci viderunt Ci. hiša, dvor, omnium civium foci vestrae sapientiae commissi sunt Ci., repetebant patrios focos Ci., eum nudum eicit domo atque patriis focis Ci.; poseb. v prvotno asindet. zvezi: ab aris focis Ci., pozneje: in aris et focis Ci., de aris ac focis ali pro aris atque focis Ci., pro aris focisque L. = za vse, kar je komu sveto (gl. āra); v teh zvezah kaže arae na žrtvenike svetišč, foci na majhna darilna ognjišča domačih larov (Lārēs).
b) družina, rodbina, quem (agellum) tu fastidis, habitatum quinque focis H.

Fontēius 3 Fontéj(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb.

1. T. Fonteius Crassus Tit Fontej Kras, l. 210 poveljnik v Hispaniji: L.

2. T. Font. Capito Tit Font. Kapiton je od l. 178 do 176 poveljeval v Hispaniji: L.

3. M. Font. Mark Font., padel l. 91 pri Askulu: Ci.

4. sin prejšnjega (z istim imenom) je bil ob Sulovi diktaturi legat v Hispaniji, potem v Makedoniji, pozneje od l. 77 do 75 v Narbonski Galiji: Ci. Njegova sestra Fonteja (Fonteia) je bila Vestalka: Ci.

5. C. Font. Capito Gaj Font. Kapiton je l. 37 z Mecenatom izposloval mir med Antonijem in Oktavijanom: H.

6. njegov sin z istim imenom, prokonzul v Aziji: T.

7. nekega konzula Fonteja v cesarski dobi omenja: Iuv. (13, 17). — Kot adj.: gens Fontēia Ci. Fontejev rod. — Od tod adj. Fontēiānus 3 Fontejev, fontejski: nomen Ci.

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

frāternus 3, adv. -ē (frāter)

1. bratov, brat(ov)ski: amor Ci., C., hereditas Ci. po bratu, mors Ci., V., parricidium Ci. dokazan bratomor, nex H. bratomor, toda caedes fr. V. umor, ki ga je zagrešil brat; lyra H. od brata (Merkurja) dobljena, fr. litora V. (ker je Erik kot Venerin sin Enejev brat), fraternis Iuppiter subdidit undis O. z valovi (z morjem) svojega brata (Neptuna), fr. pax O. z brati, fr. sanguis Lucan., si fraterne faciunt Ci., fraterne interrogare Hier.

2. sorodovinski, sorodnikov, soroden: sanguis V., pectora, fama Val. Fl.; subst. n. pl.: fraterna peto O. bratrančevo (= bratranca Ahila) dediščino (orožje) zahtevam.

3. metaf. prijateljski, prijateljev, tovarišev, drugov: fr. amor in nos Ci. ep., fr. necessitudo Ci., longe iis fraternum nomen populi Rom. afuturum C. ime, „zavezni bratje“ („pobratimi“), ki jim ga je dal rim. narod, fr. foedus H., fraternis animis adnuimus H. kakor bratje, v bratski slogi, maerens fraterna morte iuvencus V. zaradi smrti svojega tovariša, fraterne ab aliquo amari Ci. ep.

fraus, fraudis, gen. pl. fraudium in poklas. fraudum, f (prim. lat. frūstrā, frūstrāre)

1. prevara, premama, ukana, sleparstvo, zvijača, lokavost, goljufija: fraus odio digna maiore Ci., aut vi aut fraude Ci., T. Roscius socios omni (z vsakovrstno) fraude fefellit Ci., omnes eius fraudes atque fallaciae Ci., qui fons est fraudium Ci., adductus est in iudicium Polemocrates de fraude a Dione Ci., zaradi sleparstva, per summam fraudem Ci., sine fraude C., L. pošteno, odkrito, fraude perspectā C., fraude ac dolo aggredi L., fraude mala H. zvito, po tatinsko, fraudem facere legi Pl., L. ali fraudem facere contra legem L. ali adhibere fraudem legi Gell. zakon kršiti, lokavo se mu izogniti, tako tudi fraudem facere senatūs consulto Ci. ep.; v pass. fraus legi fit Dig. S subjektnim gen.: pertuli fraudem invidorum Ci., fraude ac dolo Hannibalis L. po prevari in zvijači; pren.: fraude loci et noctis V., caeli sereni fraude deceptus V. po varljivi vedrini, non hostium, sed locorum fraude Cu., fraude locorum prior T. močnejši (silnejši) od nas zaradi varljivih tal, montium fraude Fl.; z objektnim gen.: cum omnis ab iis fraus … adulescentium nasceretur Ci., cum fraudem legis ostendero Ci. da se je izognil zakonu, fr. concordiae Iust., si quid in fraudem creditorum factum sit Dig. v prevaro upnikov, da bi bili upniki prevarani.

2. occ. prevara samega sebe, pomota, zmota: is me in hanc illexit fraudem Pl., imperitos in fraudem illicis Ter., pellicere in fraudem Lucr., quae iacere in fraudem possent Lucr., in eam fraudem videtur mihi divinitus incidisse Ci., in fraudem delabi, in fraudem deduci Ci., quis deus te in fraudem egit? Ci., haec te opinio falsa in istam fraudem impulit Ci., sua quemque fraus maxime vexat Ci.

3. meton. (po sleparstvu prizadeta) škoda, okvara, izguba: id mihi fraudem tulit Ci., ne ea res Verri fraudi esse posset Ci. da bi mu to ne moglo škodovati, da bi mu to ne moglo biti v škodo, ne fraudi sit VII viris, quod … Ci., senatus diem statuit, ante quam liceret sine fraude discedere S., nodo coërces viperino sine fraude crines H. ne da bi jim škodila … , quod sine fraude mea populique Rom. fiat L. brez moje škode in škode rim. naroda, ut qui transisset, sine fraude esset L. da bi ostal nekaznovan, fraus et ipsa noxa dicitur et quasi poenae quaedam praeparatio Dig.

4. metaf. hudodelstvo, zločin, pregrešek, pregrešitev, pregreha: si Rabirius fraudem capitalem admisit Ci., fraudes inexpiabiles concipere Ci., fraudem suscipere Ci., scelus fraudemque nocentis dicendo subicere odio civium Ci., qui capitalem fraudem ausi (po drugih frausi) in vinculis essent L. fraudem committere H.

5. meton. slepar, goljuf: fur, fugitive, fraus populi! Pl., gerro, iners, fraus … Ter.

6. pooseb. Fraus Prevara, boginja prevare: Ci., M.

Opomba: Stlat. skrč. obl. frūs, od tod frūdī = fraudī Lucr., frūdēs = fraudēs Naev. fr.

frequentia -ae, f (frequēns)

1. navzočnost mnogih, številen obisk, naval, prihod v velikem številu: tabulas in foro summā hominum frequentiā exscribo Ci., domum reducebatur cum maxima frequentia Ci. ali maximā vulgi frequentiā N. ob silnem navalu, fr. vestra incredibilis mihi spem adfert Ci., fr. equitum Romanorum Ci., frequentiam atque officium suum ei praestiterant Hirt. v velikem številu so mu bili izkazali (storili) usluge, fr. scholarum Q.

2. meton.
a) številna skupščina, številen zbor, množica (ljudstva): tanta ex frequentia nemo inveniri potuit, qui … Ci., fr. totius Italiae convenit uno tempore Ci., maximā frequentiā civium adstante Ci., non usitatā frequentiā stipati sumus Ci., Roma frequentiā crevit L. Rim se je povečal po številu prebivalstva, v Rimu je naraslo (se je pomnožilo) število prebivalstva, fr. advenarum Cu., auditorum Q.
b) pogostnost, množina (o rečeh): de frequentia epistularum nihil te accuso Ci. ep., fr. sepulcrorum Ci., caeli Vitr. gostost.

Frontō -ōnis, m (frontō) Frónton, rim. priimek, poseb. M. Cornelius Fr. Mark Kornelij Fr. iz numidijske Kirte, stoik, znamenit govornik in odvetnik, učitelj M. Avrelija in L. Vera, umrl okrog l. 170 po Kr. Od tod adj. Frontōniānus 3 Frontonov: decreta Dig.; pl. subst. Frontōniānī -ōrum, m frontonovci, Frontonovi učenci: Sid.

Fūfidius 3 Fufídij(ev), ime rim. plebejskega rodu: Ci. ep. Od tod adj. Fūfidiānus 3 Fufidijev, fufidijski: Ci. ep.

Fūfius 3 Fúfij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Kal (Calēs). Poseb.

1. Q. Fūfius Calēnus Kvint Fufij Kalen (= iz Kal), nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.

2. L. Fuf. Lucij Fuf., je l. 98 M. Akvilija tožil izsiljevanja; toženca je zagovarjal sloveči govornik M. Antonij: Ci.

3. Q. Fūf. Calēnus, tr. pl. l. 61, je sodnike pripravil do tega, da so obtoženega Klodija oprostili; l. 59 je kot pretor držal s Cezarjem ter mu dobro služil v galski in državljanski vojni. Konz. l. 47, po Cezarjevi smrti Antonijev pristaš, umrl l. 41: Ci., C., Hirt.

4. C. Fuf. Geminus Gaj Fuf. Gemin, konz. l. 29 po Kr., Livijin ljubljenec, pozneje na Tiberijevo povelje usmrčen: T.

5. Fūfius, neki gledališki igralec: H.

Fulcīnius 3 Fulcínij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znan je Fulcīnius Triō Fulcinij Trion, ovaduh v času cesarja Tiberija: T.

fullō -ōnis, m (prim. gr. φαλός blesteč, φάλιος svetel, bel, φαληρός, dor. φαλᾱρός blesteč, lat. fulica, fulix, fenestra)

1. valjavec ali belilec, ki je toge iz belega sukna valjal, snažil in belil z belo kredo: Lamp., Varr., H., Sen. ph., Plin., Mart., Pomp. fr., Tit. fr., Eccl.

2. valjavec, o mladeniču, ki se daje zlorabiti hotnikom moških: Nov. ap. Prisc., Tert.

3. naslov neke Laberijeve komedije: Gell.

4. metaf. valjavec, neki hrošč: Plin. — Kot rim. priimek Fullō -ōnis, m Fulon: L., Macr.

Fulvius 3 (fulvus, Fulvius torej = „Rjavec“) Fúlvij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb. znani so:

1. Cn. Fulvius Maximus Centumalus Gnej Fulvij Maksim Centumal, ki je kot konz. l. 298 premagal Samnite (pri Bovijanu), l. 297 pa kot pretor Etruščane: L.

2. Cn. Fulv. Centumalus je kot konz. premagal l. 229 ilirsko kraljico Tevto, l. 210 pa v boju s Hanibalom padel pri Herdoneji v Apuliji: L.

3. Q. Fulv. Flaccus Kvint Fulv. Flak se je kot konz. l. 212 srečno bojeval s Kartažani v Kampaniji ter prišel ob pravem času na pomoč Rimu, ki ga je ogrožal Hanibal; l. 212 je zopet osvojil Kapuo; pozneje je bil tudi diktator in večkrat zaporedoma konz.: L.

4. njegov istoimenski sin se je uspešno bojeval s Keltiberi in Liguri; konz. l. 179: L.

5. M. Fulv. Flaccus Mark Fulv. Flak, konz. l. 125, grakhovec, padel l. 121 z Gajem Grakhom vred: Ci., S., Vell., Val. Max.

6. M. Fulv. Nobilior Mark Fulv. Nobilior, se je kot pretor l. 195 zmagovito bojeval v Hispaniji in kot konz. l. 189 premagal Etolce: L.

7. M. Fulv. Bombalio Mark Fulv. Bombalion, nepomembni oče slovite Ciceronove sovražnice Fulvije (Fulvia), ki je bila omožena najprej s Klodijem Pularom (njena hči je bila soproga Julija Cezarja), potem z mlajšim Gajem Skribonijem Kurionom, tr. pl. l. 50, naposled s triumvirom Markom Antonijem. Umrla je v Sikionu na begu po bitki pri Akciju: Ci., Vell., Fl. — Od tod

1. adj. Fulviānus 3 Fulvijev, Fulvijin: stola Val. Max., herba Plin.

2. Subst. Fulviaster -trī, m posnemalec Fulvija v laganju, drugi Fulvij: Ci. ep. (o Postumiju).

Fundānius 3 Fundánij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. M. (po drugih C.) Fundanius Mark (Gaj) Fundanij, Pompejev pristaš, pozneje Cezarjev, prijatelj Cicerona, ki ga je zagovarjal v neki pravdi l. 66: Ci. ep., Q., Ci.

2. C. Fund. Gaj Fund., Varonov tast, in Fundānia -ae, f. Fundanija, Varonova soproga: Varr.

3. Fundanius, pesnik komedij, Horacijev sodobnik in Mecenatov prijatelj: H. — Od tod adj. Fundāniānus 3 fundanijski; subst. Fundāniāna -ae, f. (sc. oratio) Ciceronov govor za Fundanija: Serv.

Fūrius, stlat. Fūsius 3 Fúrij(ev), Fúzij(ev), ime rim. patricijskega rodu z več rodovinami.

I. Camilli:

1. M. Fur. Camillus Mark Furij Kamil, izvrsten vojskovodja, petkrat diktator, je osvojil l. 396 Veje, l. 394 pa Falerije. Po bitki ob Aliji l. 390 je Rim osvobodil Galcev ter si za obnovo mesta pridobil kar največ zaslug in zato častno ime pater patriae; premagal je tudi Volske, Etruščane, Ekve in Galce ter umrl l. 364 za kugo: L., Suet.

2. njegov sin L. Fur. Cam. Lucij Fur. Kamil, je l. 350 diktator in l. 349 kot konz. premagal Galce: L.

3. L. Fur. Cam. je kot konz. l. 338 Rimljanom podvrgel Lacij: L.

II. Medullīni:

1. Sp. Medullinus Fusus Spurij Medulin Fuz, kot konz. l. 464 poražen od Ekvov, a jih naposled vendarle docela premagal: L.

2. L. Fur. Med. Lucij Fur. Med., podpoveljnik M. Fur. Kamila: L.

III. Phili, poseb. P. Furius Philus (φιλός) Publij Furij Fil, konz. l. 223, zmagovit v Galiji: L.

IV. Purpureōnes (πορφυριῶνες), poseb. L. Fur. Purpureō Lucij Fur. Purpureon, znamenit vojskovodja zoper Hanibala, Bojce in Antioha: L. Pomembnejša Furija sta še A. Fur. Antiās Avel Fur. Antias, pesnik in prijatelj Kvinta Lutacija starejšega: Ci.; C. Fur. Cita Gaj Fur. Cita, ki je služil pod Cezarjem v galski vojni: C.

V. Bibaculi, poseb. M. Fur. Bibaculus Mark Fur. Bibakul, roj. v Kremoni l. 103, napisal je ep „Aethiopis“ (Memnonova dejanja) in pesem o Renu: H. (ki ga zaradi njegove nadutosti zasmehuje in imenuje „Alpīnus“), Q., T. — Kot adj. = Furijev: Furia gens L. lex Furia iz l. 138, določa, da se nesorodnikom ne sme voliti več kakor 1000 asov: Ci., lex Furia Atilia, plebiscit iz l. 136 veleva, da se Gaj Mancin izroči Numantincem: Ci., lex Furia Caninia (iz obdobja takoj po Kr. rojstvu) o osvobajanju sužnjev: Icti. — Nadaljnja adj. tvorba Fūriānūs 3 Furijev: poëmata Gell. pesmi Avla Furija Antiata; kot subst. Fūriānī -ōrum, m furijevci, vojaki M. Furija Kamila: L.

Furnius 3 Fúrnij(ev), ime rim. plebejskega rodu, poseb.

1. C. Furnius Gaj Furnij, Ciceronov prijatelj, l. 49 Cezarjev pristaš, pozneje Antonijev namestnik v Ariji: Ci. ep.

2. C. Turnius, Horacijev prijatelj: H.

3. Furnius Furnij, je bil l. 26 po Kr. zaradi prešuštvovanja s Klavdijo Pulhro na Tiberijevo povelje usmrčen: T. — Od tod adj. Furniānus 3 Furnijev = od (umetnika) Furnija izdelan: vasa Plin.

Fuscus -ī, m (fuscus) Fúsk, rim. priimek, npr. Aristius Fusc. Aristij Fusk, Horacijev prijatelj: H. (gl. Aristius).

Gabīnus 3 gabijski, iz Gabijev: via Gabina cesta iz Gabijev v Rim L. cinctus Gabinus, gl. cīnctus, Iuno Gabina V. v Gabijih čaščena, ager L. ritus LUCAN. sanum T. lehnjak (láhkovec); pl. subst. Gabīnī -ōrum, m Gabijci: L. Od tod Gabīnius 3 Gabinij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega so poseb. znani:

1. A. Gabinius Avel Gabinij, ki je kot tr. pl. l. 139 predlagal zakon, imenovan „lex tabelaria“: CI.

2. A. Gabinius, tr. milit. pod Sulo pri Hajroneji (l. 86): CI.

3. P. Gabinius Capito Publij G. Kapiton, Katilinov sozarotnik: CI., S.

4. A. Gabinius, tr. pl. l. 67 Ciceronov sovražnik, strasten pompejevec; na njegov predlog (lex Gabinia) je Pompej dobil vrhovno poveljstvo zoper morske roparje; l. 58 je upravljal Sirijo in si v povezavi s Klodijem prizadeval, da je bil Ciceron izgnan. Kot prokonzul v Siriji je brez senatove vednosti postavil na prestol Ptolemeja Avleta: CI., C. Ko se je l. 54 vrnil, je bil obsojen zaradi podkupovanja volivcev in je moral v izgnanstvo. Umrl je l. 47 v Saloni: CI., C. idr. Od tod adj. Gabīniānus 3 Gabinijev, (= P. Gabinija Kapitona), gabinijski: tempus, miles CI. Kot nom. propr. Gabīniānus -ī, m Gabiniján, sloveč govornik v Galiji v času Vespazijana: T.

Gaetūlī -ōrum, m (Γαιτοῦλοι) Getúli, nomadsko pleme v alžirski Sahari (v severozahodni Afriki): PLIN., AUCT. B. AFR., T., SUET., FL. Gaetuli latrones S.; sg. (kolekt.) Gaetūlus -ī, m Getul(ec): LUCAN. Kot adj. Gaetūlus 3 getulski: MART., SIL., CL. pastor PLIN. civitas AUG.; pesn. = afriški, libijski: Syrtes, leo V., H., murea H., O. mavretanski škrlat. – Od tod

1. subst. Gaetūlia -ae, f (Γαιτουλία) Getúlija, dežela Getulcev: PLIN.

2. adj. Gaetūlicus 3 getulski purpura PLIN., kot vzdevek; Getulski = zmagovalec nad Getulci, premagalec Getulcev, tj. rim. vojskovodja Gnej Kornelij Kos (Cossus) Lentul: T., PLIN. IUN., SUET., FL.

Gāius -ī, voc. Gāī, m Gáj, Gāia -ae, f Gája, rim. ime (skrajšano G. ali C.), gl. Caius in G.