Franja

parentō -āre -āvī -ātum (parēns)

1. mrtvaško žrtvovanje (zadušnico, pogrebno slovesnost) opraviti (opravljati), sprva za mrtve starše in sorodnike, potem tudi za druge osebe: Plin., Tert., quibus ius ibi parentare Varr., Accae Larentiae Varr., mortuis Ci.

2. metaf. darovati umrlemu daritev = (s prelivanjem krvi) pripraviti (pripravljati), da(ja)ti komu zadoščenje, maščevati koga ali opraviti (opravljati) daritev v zadoščenje: Cethego Ci., umbris O., parentandum esse regi sanguine coniuratorum L., civibus Romanis C., luxuriae Sen. ph., iniuriae suae Petr., internecione hostium irae parentatum est Cu. je bilo zadoščeno jezi.

parum (iz *parvom, tj. parvum, star. n. adj. parvus), komp. se nadomešča z minus, superl. z minimē

I. parum

1. subst. premalo, ne (za)dosti, ne dovolj: magis offendit nimium quam parum Ci.; z gen.: Q., Plin. iun., Eutr. idr., parum in eo esse animi, parum roboris Ci., satis eloquentiae, sapientiae parum S., non qui parum habet, sed qui plus cupit, pauper est Sen. ph.; id parum facio (prim. parvī facio) S. to štejem za premalo pomembno (preneznatno), za to se (prav) nič ne menim, parum est Ci. premalo je, ni zadosti, ni dovolj, ne zadostuje; z inf.: non nocuisse p. est O., illis … p. est inpune male fecisse S.; z ACI: L., Plin., p. est me hoc meminisse Ci.; s quod: Ter., parumne est, quod homines fefellisti? Ci.; z ut: Plin. iun.; tako tudi parum habere (naspr. satis habere) z inf. = ne zadovoljiti (ne zadovoljevati) se, ne biti zadovoljen s tem, da … : L., Vell., parum habuere haec facinora suscipere S.

2. adv. premalo, zelo malo, ne posebej, ne prav, ne ravno, ne dovolj, ne (za)dosti, nič kaj, ne zelo: Ter., Q., Auct. b. Afr. idr., p. diligenter C., parum diu vixit Ci., p. attenditis Ci., testimonia p. magna Ci., malim videri nimis timidus quam parum prudens Ci., non parum (= zadosti, dokaj) liberaliter N., haud p. audax inceptum L. precej drzno, homo non p. sciens Auct. b. Hisp. ne slabo (= dobro) poučen. —

II. minus

1. subst. nekaj manjšega, manj: consul m. est quam privatus Ci., haud m. ac iussi faciunt V. nič manjšega = tisto, kar jim je bilo ukazano; z gen: m. dubitationis C., non minus auctoritatis inerat in oratione quam facultatis C., m. militum periit L.; kot kolekt. s skladom κατὰ σύνεσιν: minus ceciderunt (sc. quam) duo milia L.; kot obj. pri trans. glag.: m. posse, minus valere Ci. manj premoči, manj (z)moči (prim. multum, minimum valēre); v takem skladu tudi v pomenu premalo (nav. v zvezi s plus, ki takrat = preveč): m. dicere Ci., plus minusve faxit Ter. Iz te rabe se je razvila

2. adv.
a) manj: plus minus Hirt. več (bolj) ali manj, približno, blizu, minus minusque Ter., L. ali minus atque minus V. ali minus ac minus Plin. čedalje (vedno) manj (in manj), nihil minus Ter., Ci. nič manj, najmanj, nikakor ne, celo ne; litota: non minus Ci., L. ali haud minus L. ne manj = prav tako (toliko), neque minus N. in ne manj = in prav tako (toliko); v litoti s quam, atque (ac) Ci., V. idr., nihil m. quam L. vse drugo več (bolj) kot, najmanj, m. clarum putat Ci., m. dolendum fuit re non perfectā Ci., m. XXX diebus Ci., N. v manj kot 30 dneh; pri adj. in adv. se uporablja za opisno stopnjevanje, npr. credibile, minus credibile, minime credibile, saepe, minus saepe, minime saepe; z abl. comparationis: nemo fuit illo minus emax N.; z abl. mensurae: multo minus Ci. mnogo, precej manj, paulo minus nekaj, nekoliko manj: Ci. ali (= gr. ὀλίγου δεῖν) skoraj: Plin. iun., minimo minus Ap. za las, skoraj, quanto minus quam … Plin. iun. skoraj prav toliko, nihilo minus Pl., C., Ci., N. (za) nič manj, niti za las manj (gl. nihilum), eo minus Ci. tem manj, quo minus Ci. čim manj; toda: quo minus dixi de te, quam volui Pl. česar ti nisem dovolj živo priporočil, quo tu minus scis aerumnas meas Ter. česar še ne veš dovolj o moji nesreči; tako tudi: bis sex ceciderunt, me minus uno O. razen mene, z izjemo mene samega.
b) evfem. nam. nikalnice: manj, ne posebno, ne ravno ne prav, ne tako zelo, ne (za)dosti, ne dovolj, nič kaj, ne: minus diligenter N., m. multi Ci., intellexi m. Ter., res m. prospere gerere N. ne dovolj srečno, parentibus m. est probatus N. starši niso bili nič kaj zadovoljni z njim, m. infesta quam … L. — Od tod

1. quominus (quo minus) = ne: neque recusavit, quominus poenam subiret N., quid obstat, quominus sit beatus? Ci.

2. si minus če ne, sin minus če pa ne, v nasprotnem primeru (pa), sicer (pa): quae potestas si mihi saepius fiet, utar; si minus, me reservabo Ci., si assecutus sum gaudeo; sin minus, hoc me tamen consolor Ci. —

III. minimē, stlat. minumē

1. najmanj (adv.): quod ad te minime omnium pertinebat Ci., cum minime videbamur, maxime philosophabamur Ci., quod minime apparet et valet plurimum Ci., quam m. multa N. kar najmanj mogoče, m. arduus … ascensus C.; occ. prav malo, zelo (kaj) malo: minime mirandum est N.

2. evfem. nikakor ne, celo ne: homo m. ambitiosus Ci., m. vafer, m. malus Ci., qui minime falli potest Ci., res erat m. obscura Ci., m. omnes Ci.; v odgovorih: haec non credis? minime vero Ci. ne!, m. hercle vero Pl., m. gentium Pl. pač ne, za živo glavo ne, za boga ne.

patrōnus -ī, m (pater)

I. patrón = pokrovitelj, zaščitnik, zastopnik, varuh, zavetnik, branilec, branitelj (naspr. cliens).

1. V najstarejši dobi je imel plemenitaš okoli sebe kopico napol svobodnjakov (clientes), ki jih je zastopal pred sodiščem, ker nesvobodni niso veljali za pravno sposobne. To razmerje je bilo trajno in tudi posvečeno po verski plati, ker se je klient udeleževal družinskih daritev (sacra gentilicia): quot enim clientes circa singulos fuistis patronos, tot nunc adversus unum hostem eritis L.

2. V poznejšem času je patronus od ljudi nižjih stanov (poseb. še od mest in pokrajin) svobodno izmed imenitnih rim. mož voljeni zaščitnik (zastopnik, branilec): coloniae Ci., agri Piceni Ci., ii, qui civitates aut nationes devictas bello in fidem receperunt, earum patroni sunt Ci.; tudi gospodar, patron kakega osvobojenca, ker je osvobojeni suženj ostal pod varstvom svojega gospoda: Ci., corrupti in patronos liberti T. —

II. metaf.

1. branilec, zagovornik, zastopnik pred sodiščem, odvetnik (naspr. accusator): Q., iudicis est semper verum sequi, patroni verissimile defendere Ci., p. causae (pravde) Ci. = odvetnik.

2. sploh branilec, zaščitnik, zastopnik: foederum, iustitiae Ci., plebis L., Iust.

pāvō¹ -ōnis, m (etim. nezanesljiva; vsekakor je beseda prevzeta iz enega od vzhodnjaških jezikov; prim. gr. ταώς = ταƑώς pav, stvnem. pfāwo, nem. Pfau, sl. pav, hr. pàun, lat. paupulō) pav, Junoni posvečena ptica (Iunonia avis O.): Varr., Ci., Col., Plin.; njegovo meso je bilo v Rimu zelo priljubljena jed: Ci., Iuv.; njegov rep je Junona okrasila z Argovimi očmi: O.; rep so včasih uporabljali kot muhalnik: Mart.; s pristavkom masculus za samca, femina za samica: Col., Gell.

per-crēb(r)ēscō -ere -crēb(r)uī (per in crēb(c)rēscere)

1. prav pogost posta(ja)ti, (povsod) razširiti (razširjati) se, raznesti (raznašati) se: opinio non modo apud populum Romanum, sed etiam apud exteras nationes omnium sermone percrebruit Ci., fama, quae de tuā voluntate percrebruit Ci. ep., percrebuerat eā tempestate pravissimus mos T., sobrinarum (sc. coniugia) diu ignorata tempore addito percrebruisse T.; z ACI: fama per orbem terrarum percrebruerat Pompeium a Caesare obsideri C., valida fama percrebruit Suet.

2. razglasiti (razglašati) se, razvedeti se, zasloveti, posta(ja)ti znan: res percrebruit Ci., cum voces percrebruissent Ci., si eius hoc tantum scelus percrebruisset Ci.; z ACI: cum hoc percrebrescit, plurimos nostros amicos inveniri Ci., percrebruit Siculos actorem suae causae quaesisse Ci., percrebruerat (splošno mnenje je bilo) antiquitus urbem nostram nisi opibus Aegypti ali sustentarique non posse Plin. iun.

perīculum in (pesn.) perīclum -ī, n (perīrī)

1. poskus (poizkus), preskus (preizkus), izkušnja, preskušnja (preizkušnja): periculo atque negotio compertum est S., periculum audere, sumere T., pericula rerum docuerunt Gell.; večinoma v zvezi periculum facere alicuius (ali rei) izkusiti (izkušati), skusiti (skušati), poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), spozna(va)ti koga, kaj: Ter., Cu., factum esse eius hostis periculum C., tute tui periculum fecisti Ci.; od tod p. facere ex aliis Ter. po drugih (za drugimi) povze(ma)ti, od drugih prevze(ma)ti, pri drugih opaziti (opažati); meton. stvar na preizkušnji (preskušnji) (npr. spis ali pesem): in isto periculo Ci., belli Aus.

2. occ.
a) nevarnost, tveganje, riziko, pogibel, poguba: Pl., S., T., Q., Sen. ph. idr., satis pericli incepi adire Ter., summa pericula adire N., praecipuo suo periculo N. s posebno nevarnostjo zase, kar je bilo zanj še posebej nevarno, meo periculo Ci. na mojo nevarnost, na mojo odgovornost, bono periculo Ap. brez nevarnosti, salus quod salus sociorum summum in periculum ac discrimen vocatur, quo tandem animo ferre debetis? Ci., in periculo versari Ci. ali esse L. biti v nevarnosti, biti na robu pogube, esse in proprio (in ingenti L., in magno N.) periculo Ci. ali esse magno, maiori (= maiore) periculo N. biti v veliki (večji) nevarnosti, biti zelo ogrožen, nam si periclum ullum in te inest, perisse me una hau dubiumst Ter. če si na robu pogube (pogibeli), če si v nevarnosti, periculum est, ne … Ci., N., Cu. bati se je, da … , obstaja nevarnost, da … ; s subjektnim gen.: qui ex tempestatum periculis profugissent Ci., mortis, belli Ci.; z objektnim gen.: magno cum periculo sui C. ob veliki nevarnosti zase (za svoje življenje), capitis Ci., N. smrtna nevarnost; rem periculi sui facere Icti. sam tvegati nevarnost, vzeti (jemati) na svojo odgovornost, v svoj dobiček ali svojo izgubo, na slepo srečo, periculum facere alicuius rei tvegati kaj, npr.: summae rerum L. tvegati odločilni spopad, spustiti se v odločilni boj; occ.
b) pravda, obdolžitev, obtožba, zatožba: amicorum Ci., hunc in periculis non defendit N., meus labor in privatorum periculis versatur Ci. svoj trud (svoje napore) vlagam v zasebno pravdo, ukvarjam se z zasebno pravdo, in iudiciis periculisque Ci., p. alicui facessere T. (ob)tožiti koga, (ob)dolžiti koga, periculis eius deesse Ci. ep.; meton. obsodilno pismo, obsodilni nalog, sodni zapisnik, sodni protokol: sed unum ab iis petivit, ut in periculo suo (po novejših izdajah ut in sepulchro suo) inscriberent N., pericula magistratuum Ci., sententias ex periculo recitare Icti.
c) odločilni čas, krizno obdobje pri mrzlici, kriza: acuta pericula (sc. febris) Plin., dimidia enim pars periculi est noctu Plin.
d) nevarnost pogube: Arn.
e) drznost, smelost, pogum, hrabrost, tveganje, vratolomnost v izražanju: in enuntiatione Q., sententias petere a periculo Q.

Opomba: Sinkop. obl. periclum najdemo pri Kom., Lucr. in pesnikih.

per-inīquus 3 (per in inīquus)

1. zelo nepravičen, zelo krivičen, zelo neprimeren: quare videant ne sit periniquum et non ferendum illorum auctoritatem de Cn. Pompei dignitate a vobis comprobatam semper esse (z ACI) Ci.

2. zelo ne(je)voljen, zelo (prav nič) hladnokrven: etsi periniquo patiebar animo te a me digredi Ci. ep. nikakor mi ni bilo vseeno, da … , id Romani, modo ne quid moverent, aeque satis, Poenus periniquo animo ferebat L.

per-mittō -ere -mīsī -missum (per in mittere)

1. (do cilja) vreči, zagnati, zadegati: saxum in hostem O., scopulum in undas O., tela longius Hirt.

2. (do cilja, proti cilju) spustiti (spuščati): equum in hostem L. nagnati, se in hostem Hirt. zagnati se, pognati se, naskočiti, navaliti na, napasti, equitatus permissus turbat ordines L. vdor konjenice vnese zmedo v vrste; pren.: tribunatum L. nebrzdano izrabljati tribunsko oblast, bonitatem ad aliquem Sen. ph. izkazovati komu, se ad rem Gell. gnati se za čim, iskati kaj, permitte me in meam quietem Ap. pusti me v mojem miru; metaf. med. permitti razprostirati se, razširjati se, segati do: regio permittitur ad Arymphaeos usque Mel., odor permittitur longius Lucr.

3. occ.
a) popustiti (popuščati): habenas equo Tib., Sen. tr.
b) (raz)poslati ((raz)pošiljati): caseos trans maria Col.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), zaupati, da(ja)ti na razpolago, podvreči: Icti., Col., Lucan. Suet., alicui potestatem Ci., alicui summam belli C., aliquem iudicum potestati Ci., omnia dicioni eius Cu., vitam Roscii sententiis iudicum Ci., rem arbitrio N. na voljo da(ja)ti, pustiti (puščati), incommoda sua dolori suo Ci. svoji bolečini (bolesti) prepustiti (prepuščati) v maščevanje, adulescenti Siciliam Ci., vela ventis Q., classem ventis Plin. iun.; z inf.: ut iam ipsis iudicibus sine mea argumentatione coniecturam facere permittam Ci. na voljo dati; s finalnim stavkom: Ci., S., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., consuli permissum faceret L.; s pt. fut. pass. = dati: cuius imperio consilioque summam rem publicam tuendam permiserunt L., his quoque non passim mundi fabricator habendum permisit aëra O. je dal v last, Gallias exercitibus diripiendas permittere Suet., his adeo se abutendum permisit et tradidit, ut … Suet.; occ. α) opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, spregled(ov)ati kaj: eas (sc. inimicitias) se patribus conscriptis dixit et temporibus rei publicae permissurum Ci. da se hoče sovraštvu izogniti zaradi senata, p. inimicitias patribus conscriptis Ci. z ozirom (oziraje se) na senat, upoštevaje senat, permitto aliquid iracundiae tuae Ci. spregledujem (gledam skozi prste) tvoji togot(nost)i. β) se permittere podvreči se, da(ja)ti se na razpolago, prepustiti (prepuščati) se, zaupati se: permittere se suaque omnia in fidem ac potestatem C. ali fidei populi Romani L. podvreči se na milost in nemilost rimskemu ljudstvu, omnia permittere L. popolnoma se predati (podvreči).
b) dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), ne braniti, ne preprečiti (preprečevati): licentiam Ci., morem V., licentiā permissā Ci., id lege permittitur Ci.; pri istem subj. z inf.: L. idr., Lacedaemonios bello persequi iusserit et ei permiserit quem vellet eligere ad dispensandam pecuniam N.; pri različnem subj. z ACI: T., Iust., Plin., Suet., ille meas errare boves, ut cernis, et ipsum ludere quae vellem calamo permisit agresti V.; s finalnim stavkom: L., Plin. iun., Cu., hic ille „primum, quis Antonio permisit“ inquit „ut et partes faceret et utram vellet prior ipse sumeret?“ Ci.; abs.: lex iubet aut permittit aut vetat Ci., permittente senatu Eutr.; pass. impers. permittitur Sen. ph. ali permissum est Q. z inf. = dovoljeno biti, smeti se, na izbiro biti; abl. abs. permisso, ut … L., Cu. ko (ker) je bilo dovoljeno, ko (ker) se je smelo; pri poznejših piscih v osebnem skladu permittor dovoljeno mi je, morem, smem, lahko, poseb. pogosto permissus z inf. tisti, ki mu je dovoljeno, tisti, ki sme (lahko): Aug., ad Graeciam ire permissus est Amm. dovoljeno mu je bilo (smel je) iti v Grčijo, permissi vivere, ut vellent Aur. — Subst. pt. pf. permissum -ī, n dovolitev, dovoljenje, dovolilo, privolitev, privolilo: permisso uti H., ait Labeo exspectandum vel permissum pontificale seu iussionem principis Ulp. (Dig.).

per-molestus 3, adv. -ē (per in molestus) zelo nadležen, prenadležen: permoleste tuli Ci. zelo nadležno (prenadležno, sitno) mi je bilo, at hi (sc. scrupuli) non sunt permolesti Ci. ep., odiosum nescio quem occurrisse ac permolestum Don., permoleste ferre Ci. za zlo vzeti (jemati), zameriti, zelo ne(je)voljen biti, (zelo) nezadovoljen biti, jezen biti, jeziti koga kaj, komu biti kaj zelo neprijetno (sitno, v nadlego).

phalanx (kasneje falanx) -angis, acc. sg. -a in -em, acc. pl. -as in -ēs, f (tuj. φάλαγξ)

1. bojna vrsta, bojna četa, bojni red, falánga (po Hom.: Τρώων ῥῆξε φάλαγγα): Tuscorum V., Agamemnoniae phalanges V., Argivae phalanges V. grška vojska.

2. atensko in spartansko hoplitsko čelo (udarni del vojske, ki so ga tvorili težkooboroženci), falánga: Chabrias phalangem loco vetuit cedere N.

3. poseb. makedonska falánga, makedonska, v podolgovatem štirikotniku s stisnjenimi vrstami v bojni red postavljena težko oborožena pehota, ki je bila sestavljena iz 12—16 vrst, v vsaki pa je bilo 50 mož; v raznih obdobjih je štela od 8 do 16.000 mož: L., Cu., Lamp., phalanx Macedonum N. = makedonska težko oborožena pehota; od tod

4. metaf. galska bojna vrsta, germanska bojna vrsta štirikotna galska in germanska bojna vrsta, v kateri so bojevniki tesno združili ščite: hostium phalangem perfringere C., Helvetii phalange factā successerunt C. v stisnjenih vrstah.

5. pren. gosta tolpa, gosta množica: terrigenae phalanges culparum Prud.

pīnus -ūs in -ī, f (osnovna obl. morda *pīt(s)nos oz. *pīt(s)nus; prim. skr. pītu-dāru smoleno drevo, gr. πίτυς smreka, smolovec, lat. pītuīta, o-pīmus. Drugi, manj verjetni razlagi izpeljujeta besedo iz *picsnos < pix smola oz. iz *pīnos = skr. pīnáḥ debel, tolst)

1. bot. smreka, bor (Pinus silvestris Linn.): Enn., Sis., Varr., Plin., Hyg., Pall. idr., pinum aliam πίτυν (smreka), aliam πεύκην (bor) dicunt Graeci Isid.; to drevo je bilo posvečeno Panu: V., Kibeli: O., Ph., Macr., Diani: H., Pr.; kolekt. smrečje, smrekovje, smrekov gozd, bor, borovje, borov gozd: Gallinaria Iuv.

2. bot. pinija, (starejše) pážulek (Pinus pinea Linn.): Plin., pulcherrima pinus in hortis V.

3. meton. vse, kar je narejeno iz smrekovine ali borovine
a) ladja: Sen. tr., Petr., Stat., p. acta Boreā O., religatā in litore pinu O., pondere tarda pinus V., nec nautica pinus mutabit merces V., infestā pinu V., non huc Argoo contendit remige pinus H.
b) smrekov (borov) stavbni les: tempestivam silvis evertere pinum V., inopiae quoque abietis aut sappinorum vitabuntur utendo cupresso, populo, ulmo, pinu Vitr.
c) smrekova (borova) trska ali plamenica, bakla: flammiferas pinus O., inter medias flagrantem fervida pinum sustinet V.
d) kopje, sulica: turbidus Oenides unā duo corpora pinu, cornipedemque equitemque, ferit Stat.
e) veslo: plures quae mergunt aequore pinus multiplices cinxere rates Lucan.
f) jambor: dum iuga curvantur mali dumque ardua pinus erigitur Lucan.
g) venec iz smrekovih (borovih) vejic, kakršnega sta nosila Pan in Favn: pinu praecincti cornua Panes O., caput pinu praecinctus acuta O., cingit acuta comas et opacat tempora pinus Sil.

Opomba: Po bajki je Pitys (= pinus) Panova ljubica; od tod: pinus (smreka) amata Arcadio deo Pr. Kot m: pini frugiferi Pall.

plānus¹ 3 (prim. gr. παλάμη dlan, πέλανος darilni kolač, πλατύς plosk, širok, lat. palam, palma, planta, Plancus, Plautus, lit. plónas tenek, tanek, plónė mlinec, kolač, plōninti plosko udarjati, ploskati, let. plâns raven, ploščat, tanek, nem. Feld, Flur)

1. plosk, ploščat, plan, raven, ravninski, zravnan, plitev, vodoraven, gladek (naspr. editus, arduus, montanus, montuosus, devexus, deruptus, concavus): idr., carinae aliquanto planiores C. plitvejše, apertum et planum litus C., locus Ci., a planioribus aditu locis L., campus L., campus planissimus Ci., via Pl., pede plano aedificia Vitr. pritlične stavbe, pisces Plin. ploščate ribe, filum O. debela nit, manus (naspr. concava) Sen. ph., planiora loca (naspr. derupta) Arn.; pren.: Sen. ph., via vitae plana et stabilis Ci.; subst. plānum -ī, n (prostrana) ravnina, ravno, raván, (ravna) tla, plan, planja(va), planota, plató, ploskost, (ravna) ploskev, (ravna) površina, (ravno) površje: Iust., Fl. idr., aciem in planum deducit S., cadere in plano O.; pl. plana (naspr. ardua, edita): T., Plin., per plana et ardua L.; de plano Aus., Icti. na ravnih tleh, pri tleh, na ravnem; poseb. kot jur. t.t. de (e, in) plano na ravnih tleh, na ravnem (ne na sodnem odru (tribunalu)) = izvensodno: iudices aut e plano aut e quaestoris tribunali admonebat Suet., de plano audiri Icti., melius in tribunali quam in plano conspicitur (sc. magnanimitas) Sen. ph. opaznejša je pri uglednih kot pa pri neuglednih, opaznejša je pri veljakih kot pri prostakih; pren. de plano brez težav(e), brez okolišev (okolišenja, prikrivanja, sprenevedanja), naravnost, lahko, zlahka: hoc tibi de plano possum promittere Lucr., nos interim temptemus alias probationes, quae de plano legi possunt Sen. ph., unde (sc. litterae tuae) de plano legi possint Aus.

2. metaf. jasen, umeven, razviden, razločen, očiten, slišen, razumljiv: narrationes Ci., littera Q., planum id quidem est Pl., planum facere Pl., Ci. jasno razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), nec quem ad finem pervenerint, satis planum traditur L. se ne poroča dovolj jasno, ni dovolj jasnega poročila. — Od tod adv. plānē

1. plano, ravno: nam istuc proclive est, quod iubes me p. collocare Pl.

2. metaf.
a) naravnost, jasno, izrecno: qui p. et Latine loquuntur Ci., planius dicere Ci., planissime explicare Ci., plurimae leges planissime vetant Ci., disertissime planissimeque in eo (sc. decreto) scriptum est L.
b) popolnoma, čisto, dočista, docela, dodobra, povsem, prav gotovo, prav (naspr. vix, paene, propemodum): p. eruditus Ci., mulier copiosa p. et locuples Ci., p. urbem exspoliare Ci., p. nolle Ci. nikakor ne hoteti, p. (planissume) perii (occĭdi) Pl., p. scire Ter. prav dobro vedeti, p. bene facere Ci. prav dobro (naravnost odlično) ravnati, quod reliquos coheredes convenisti, p. bene Ci. je bilo popolnoma prav, p. optimus Ap. prav gotovo (nedvomno) najboljši.
c) v trdilnih odgovorih = (za)res, kajpada, kajpak, kakopak, seveda, vsekakor: Pl., T., planissime Ter. prav res (je tako), natančno tako (je), (živa) resnica.

Plūtō in Plūtōn -ōnis, m, acc. -ōna H. (Πλούτων) Plúton, bog in kralj podzemlja, soprog Prozerpine, Jupitrov in Neptunov brat: V., H. idr. — Adj. Plūtōnius 3 Plútonov = podzemeljski: domus H. = grob, coniux (= Proserpina) Prud.; subst. Plūtōnia -ōrum, n (sc. loca) Plútonsko (Plutónija), neki nezdrav kraj v Aziji, menda v Lidiji, kjer je bilo (kot omenja Strabon) Plutonovo svetišče: Ci.

poppysma -atis, n (gr. πόππυσμα) in poppysmus -ī, m (gr. ποππυσμός) dleskanje, tleskanje (z jezikom), npr. v znamenje pohvale: si mediocris erit, spatium lustrabit utrinque metarum et sortes ducet frontemque manumque praebebit vati crebrum poppysma roganti Iuv.; pri bliskanju, kakor da bi bilo tako mogoče pomiriti nevihto: fulgetras poppysmis adorare consensus gentium est Plin.; v obscenem pomenu: quis ridere potest fatui poppysmata cunni? cum sonat hic, cui non mentula mensque cadit? Mart.

possum, posse, potuī (obl. prezentovega debla so nastale iz potis (pote) in sum (*pot-sum > possum, potest itd.); obl. cj. pr. possem itd. so nove obl., tvorjene analogno po possum nam. stlat. potesse(m); enako tudi possumus, potestis, possunt nam. potes sumus, potes estis, potes sunt po vzoru possum, potes, potest. Pt. pr. potēns in obl. perfektovega debla so izpeljane iz nekega neohranjenega glag. *potēre; inf. posse iz *pot-esse; prim. osk. pútíad = possit, pútíans = possint)

1. (z)moči: dic nunc, si potes Ci., conquisivit, quos potuit N. kar največ (njih), kolikor jih je lahko, perfice, si potes Ci. če je mogoče, če le lahko; abs. potest mogoče je, moči je, more se zgoditi, morebiti, morda: nos dignitatem, ut potest, retinebimus Ci., potest, ut commiseris Ci., si potest Corn. če je mogoče, si posset Ci. če (ko) bi bilo mogoče, quī potest? Ci. kako je mogoče?, non potest Pl. nemogoče je, ni mogoče, tako tudi non potest, quin absit Pl., quod eius sine bello posset L. kolikor se da opraviti brez vojne, je mogoče storiti brez vojne, quantum potest Kom., Auct. b. Afr. kolikor (je) mogoče, brž ko (je) mogoče; tako tudi: quantum potes Ci. ep.; večinoma z inf.: Ter., N., Cu., Iust. idr., facere ut possem Ci., possum scire, quo profectus (sc. sis)? Pl. ali lahko od tebe izvem? = ali mi (pač) lahko poveš?; pogosto lat. ind. = sl. pogojnik: multa proferre possumus N. bi mogli, bi lahko, possum persequi oblectamenta rerum rusticarum Ci., servare cum potuerunt N. bi bili mogli, bi lahko, perturbationes animorum poteram ego morbos appelare Ci. bi mogel (bi lahko) oz. bi bil mogel (bi bil lahko); fieri potest, ut Ci. mogoče (možno) (je), non potest fieri, quin (ut non) Ci. (drugače) ni mogoče, nemogoče je, non possum facere, quin (ut non) Pl., Ci. ali non possum non z inf.: Pl. idr., ne morem si kaj, ne morem (s)trpeti (prenesti, prenašati), da ne bi = moram, nihil possum nescisse O. moral sem pač vedeti; posse pri superl. = kar največ, kar najbolj: quam maximas potest copias armat N., Caesari te commendavi ut gravissime potui Ci.; occ. v obscenem pomenu posse aliquam (sc. futuere ali vitiare): H., Mart.

2. trans. močan (močen, mogočen) biti, premoči, moč (veljavo, vpliv) imeti, biti vpliven, vplivati, veljati, doseči, opraviti, storiti, narediti (delati), učinkovati, delovati; redko = znati, umeti, biti sposoben: Hirt., Auct. b. Alx. idr., non esse dubium, quin totius Galliae plurimum Helvetii possent C., gratiā et largitione apud Sequanos plurimum posse C., multum potest fortuna C., exposuit, quid iniquitas loci posset C., multum fortuna potest in re militari, in bello C., neque solum domi, sed etiam apud finitimas civitates largiter posse C., equitatu nihil posse C., plus potest apud te pecuniae cupiditas Ci., cum omnia se posse censebat Ci. ko se je imel za vsemogočnega, qui non potest Ci. kdor ničesar ne zmore, nesposobnež, multum (plus, plurimum) satis posse ad aliquid Ci. idr., tantum auctoritate potuit valuitque eloquentiā N., quid virtus et quid sapientia possit H., multum in senatu posse L. epit., omnia quidem ut posses in nobis (da bi imel moč nad nami), di dederunt L., deos putas pro Romanis posse Cypr. da imajo moč ščititi Rimljane. — Adj. pt. pr. potēns -entis

1. zmožen, sposoben, vešč: Enn., T., Q., Sil., Ap., Ulp. (Dig.) idr., regni L. sposoben za kraljevanje, neque pugnae neque fugae potens L., armorum tenendorum L. držati, prijeti (za) orožje.

2. mogočen, vpliven, môčen, močán: H., Sen. ph., Suet. idr., potentissimus civis Ci., duo potentissimi reges Ci., familiae clarae ac potentes L., terra antiqua, potens armis atque ubere glaebae V., mulier p. pecuniā T., centum oppidis potens Crete H.; kot subst. = mogočnež, velikaš, veljak, vplivnež, pomembnež: L., S. fr., Lact. idr., humiles laborant, ubi potentes dissident Ph., inimicitiae potentium Ci.

3. moč imajoč, močen (močan), delujoč, učinkovit: Lact. idr., arma potentiora L., admonitus nihil esse potentius auro O., verba p. O., odor potentissimus Plin., argumentum parum potens Sen. ph. premalo tehten, potentissima argumenta Q., accusator iure potentior Q., ad id parum potentes erant L., quaecumque herba potens ad opem radixque medendo … meast O., herba potens adversus ranas Plin., in affectibus potensissimus Q.; z gen.: fandi potentes Aus., divini (v vedeževalstvu) p. Ap.

4. oblast (moč) imajoč nad kom, nad čim, v oblasti imajoč, obvladujoč koga, kaj, vladajoč komu, čemu, vladar(ica), gospodar(ica) koga, česa: Sen. tr., Ap., Lact. idr., potentes rerum suarum et urbis L., diva potens Cypri H. (o Veneri), silvarum potens H. (o Diani), nimborum tempestatumque potens V., mulier potens mariti T., potens mei sum L. sam svoj (gospod), neodvisen, samostojen, sui potens H. sam svoj (gospod) biti ali (= gr. ἐγκρατῆς ἑαυτοῦ, αὐτάρκης) imeti sebe v oblasti, imeti nadzor nad sabo, kontrolirati se, biti gospodar samega sebe, biti zmeren, biti zadovoljen z malim, non p. mei eram Cu. nisem bil pri sebi, nisem bil priseben, p. mentis O. pri (zdravi) pameti, p. irae L. gospodar(eč) nad jezo, kroteč jezo, p. consilii L. gospodar svojega sklepa, animal potens leti Lucan. ki lahko usmrti (ubije); abs.: mea est p. Ter. oblast, pravica.

5. pesn.
a) tisti, ki je kaj dosegel, dosegši kaj: Val. Fl., pacis potentes Pl., voti O. ki se mu je želja izpolnila, iussi O. ki je izvršil povelje, p. facta promissi V. ki je dosegla, kar ji je bilo obljubljeno.
b) srečen = tisti, ki mu vse teče kot po maslu: tota dicar in urbe potens Pl., in amore Cat., parvo p. Fabricius V. srečen ob malem (z malim), v svojem uboštvu bogat. — Adv. potenter

1. močno, silno, učinkovito: perrumpere saxa potentius fulmine H., nec tantum praestari hoc genus potenter, sed etiam, ubi non est, desiderari solet Q., quod aut turpiter aut potenter dicitur Q., ut dicat utiliter et ad efficiendum quod intendit potenter Q., quod ad violentas regis Pyrri sordes attinuerat, se ipsa potenter atque efficaciter defendit Val. Max.; superl.: potentissime Ps.-Q. (Decl.).

2. po (svoji) moči (svojih močeh), po (svojih) zmožnostih: cui lecta potenter (= pro viribus; nekatere izdaje navajajo pudenter) erit res H.

Opomba:

1. neskrč. obl.: potesse Pl., Ter., Luc., Ci. (Arat.), Lucr., Prud.; potesset Pl., Luc.

2. star. obl.: potissunt = possunt Luc. fr.; potisset = posset Pl., Luc.; potissit = possit Lucr.; potissint = possint Luc.; possiem = possim Pl., Ter.; possies = possis Pl.; possiet = possit Pl., Ter.

3. pass.: potestur = potest Pac., Enn., Scipio Africanus ap. Fest., Lucr.; possitur Ca.; poteratur Non., C. Gracchus ap. Fest.; possetur Quadr. ap. Non.

praebeō -ēre -uī -itum (iz prae-habeō, prae-hibeo) „držati kaj pred čim“, od tod

1. (po)moliti, prožiti, poda(ja)ti, držati, nastaviti (nastavljati), da(ja)ti, ponuditi (ponujati): Col. idr., immotam cervicem L. fr., mammas L. dati (otroku) dojko, (po)dojiti, (na)hraniti, parvulo ubera Iuv., aquam pedibus Pl., praecordia ferro, manum verberibus O., terga praebere = dare Cu. spustiti se v beg; metaf. nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): alicui aures Ci. poslušati, alicui faciles aures Cu. rad poslušati, os ad contumeliam L. svoj obraz izpostavljati udarcem = dati se javno sramotiti, se telis L., aliquem hosti ad caedem L., conspiciendum se monstrandumque Plin. iun. postaviti se na ogled, se continendum Cu. dati se držati, se captandum Plin. iun. prepustiti (prepuščati) se lovcem na dediščino (dedinolovcem).

2. da(ja)ti, preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), založiti (zalagati), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim: aquam H., tectum … ligna salemque H., equos, alicui naves L., cibaria, navigia Ci., alicui panem N., alimenta terris Cu.; od tod subst.
a) pt. pf. praebita -ōrum, n kar se daje za preživetje (preživljanje, prežitek, preživnino), hranarina, plača, prejemki, službenina: Col., annua Suet.
b) pt. fut. pass. praebenda -ae, f od države dajana hranarina, nadárbina, prebénda: Cass.; metaf. da(ja)ti, (po)nuditi (ponujati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), uprizoriti (uprizarjati), prirediti (prirejati): spectaculum Ci., plura spectacula H. nuditi več ogleda vrednega, speciem Cu., speciem atque opinionem pugnantium praebebant C. videti je bilo in mislilo se je, da … , exempla nequitiae vita parentis praebet Ci., haec studia rebus adversis perfugium et solacium praebent Ci., materiam seditionis L., suspicionem N., gaudium, metum, sonitum L., terrorem, tumultum L., modum O. ustvarjati glasbo, ludos Ter. zbijati šale, uganjati burke, dajati (ustvarjati) priložnost za smeh, vicem postium Plin. rabiti (služiti) za podboje; pesn.: praebuit ipsa rapi O. dala se je ugrabiti, praebet (dovoljuje, dopušča) tibi vellere barbam Iuppiter Pers., sed prohibet paulumque umeri libare sinistri praebuit Stat., se sceleri ducem Cu. pustiti se izkoristiti za vodnika pri zločinu (zlodejstvu).

3. kazati: nudam suam pulchritudinem Ap.; metaf. (po)kazati, izkaz(ov)ati: Atticus Ciceroni singularem fidem praebuit N., rei publicae operam L. služiti, honorem alicui Plin., praebuit strenuum virum (= praebuit se strenuum virum) Ter.; večinoma refl.: O. idr., se misericordem, se virum Ci., talem se imperatorem praebuit N., in eos se severum vehementemque Ci., se dissimilem in utroque Ci., in litteris mittendis nimis exorabilem se Ci., utrisque se aequum (nepristranskega) Eutr., bene de se meritis se gratum Ci.; s predik. abl.: pari se virtute p. N. enako hrabrega (pogumnega) se kazati.

prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.

praegūstātor -ōris, m (praegūstāre) (pred)pokuš(ev)alec, (pred)okuš(ev)alec, ki je pred velikašem pokusil hrano in pijačo, ki so jo prinesli na mizo (na rimskem dvoru jih je bilo toliko, da so imeli lasten kolegij pod vodstvom prokuratorja): quidam tradunt epulanti in arce cum sacerdotibus per Halotum spadonem praegustatorem Suet.; pren.: libidinum tuarum Ci., in omnibus nuptiis praegustator (sc. castitatis nuptarum) Lact.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.