Franja

lamium -iī, m (izpos. iz gr., sor. z Lamia [lamia], prim. gr. λαιμός žrelo) bot. pravzaprav „rastlina zijavka“, mrtva kopriva (morda črnobinovka ali zajček): Plin.

Lampadium -iī, n (Λαμπάδιον iz gr. λαμπάδιον baklica, plameničica) Lampádija, Lampádijum = „Svečka, Svečica“, gr. žensko ime: Lucr.

Lampridius -iī, m Lamprídij, rim. nom. propr., npr.

1. Aelius Lampridius Elij Lampridij, rim. zgodovinopisec iz začetka 4. stoletja po Kr., eden od piscev dela Historia Augusta (Scriptores Historiae Augustae): Vop.

2. govornik iz 5. stoletja po Kr.: Sid.

lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)

1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).

2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.

3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.

landīca -ae, f (menda iz *gland-īca: glāns) ščegetavček, klitoris (clitoris, gr. κλειτορίς); beseda, skrita v besedah: in illam dīcam Ci. (Ep. ad fam. 9, 22, 2).

langa -ae, f ali langūrūs -ī, m (besedi neznanega, domnevno pa kelt. izvora) lánga ali langúr, neka kuščarica; iz njenega seča menda nastaja kamen langūrium -iī, n langúrij: Plin.

laniō¹ -āre -āvī -ātum (lanius)

1. (raz)mrcvariti, (raz)trgati, (raz)kosa(va)ti, (raz)mesariti, (raz)drapati, (raz)cefrati, (raz)praskati: aliquem Ci. ep., Suet., obvios aliquot (o volkovih) L., aliquem dentibus L., artūs dentibus laniabant V., laniaverat unguibus ora O., et laniet digitis illius ora suis O., viscera O., digitos Suet., manum Gell., (sc. Galbae) crura bracchiaque ceteri foede laniavere T. so razkosali, so raztrgali na kose, laniatum corpore toto Deiphobum videt V., laniatus morsibus canum obiit Val. Max., laniata corpora epulando consumere Val. Max., ferramenta et alia, quae laniendae carnis causā parata sunt Icti., foede laniari Aur.; prolept.: laniata pectora plangens O. bijoč po razmesarjenih prsih; z gr. acc.: filia … roseas laniata genas V., laniata sinūs O., laniare tunicam O., vestem O., T., crinem manibus O. (iz)puliti, filia … manu flavos Lavinia crinīs (gr. acc.) … laniata V., laniati capilli Sen. rh., classis laniata O. ali laniata navigia S. fr. razbito, razbita, obsistitur illis (sc. ventis), … quin lanient mundum O. da ne uničijo.

2. metaf. (raz)trgati = (po)grajati, (raz)žaliti, (duševno) raniti, prizade(va)ti: tua sacrilegae laniarunt carmina linguae O., proice, quaecumque cor tuum laniant Sen. ph.

laniolum -ī, n (demin., tvorjen iz subst. lanius) majhna mesnica (mesarska stojnica), mesničica: Fulg.

lanista -ae, m (morda iz lanius; po Isid. je lanista etr. beseda = carnifex; lanista gladiator i. e. carnifex Tuscā linguā appelatus Isid.)

1. učitelj, vaditelj, trener gladiatorjev (borcev), gladiatorski (borilni) mojster; lanistae so imeli cele tolpe (familiae) gladiatorjev, ki so jih oddajali v najem za gledališke igre: Mart., Iuv., Suet., Amm., hic autem nuper se ad eum lanistam contulit Ci., num … ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur … ? Ci.

2. metaf.
a) (ker so lanistae priganjali gladiatorje v boj ter jih v parih postavljali enega proti drugemu) ščuvalec, hujskač, podpihovalec dveh na boj: ne videret unius corporis duas acies lanistā Cicerone dimicantīs Ci., ego lanista? Et quidem non insipiens Ci., quando esse satius Romam mittere legatos, … quam populum Romanum cum Antiocho, lanistis Aetolis, … dimicare? L. na priganjanje Etolcev.
b) dreser petelinov za petelinje boje, dreser bojnih petelinov (togotnikov): l. rixosarum avium Col.

lanterna (lāterna) -ae, f (izpos. iz gr. λαμπτήρ; pozneje je nastala po ljudski etim. na latēre naslonjena obl. lāterna; prim. Prisc. 2, 120, 20) svetilka, svetilnica: lanterna Punica Pl., a portu illic nunc cum lanterna advenit Pl., lanterna linea Ci., lanternam praeferre Val. Max., lanterna cornea Mart., lanterna de vesica Mart., caulis olebit lanternam Iuv.

lanx, lancis, f („upogib“; prim. dor. λακάνη = at. λεκάνη, λέκος skleda)

1. ploska posoda, plosko torilo, poseb. darilna skleda, darilna posoda, darilno torilo: Pl., Aus., altilium lanx Luc. fr., in lancibus et canistris olusculis nos soles pascere Ci. ep., lancibus reddimus exta V., cumulantque oneratis lancibus aras V., inter lances mensasque nitentes H., l. rotunda H., Amm., caelata O., cava Mart., quadrata Dig., furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je namreč preiskovalec držal darilno torilo k očem); prim.: quaestiones furtorum cum lance et licio Gell., lance et licio dicebatur apud antiquos, quia, qui furtum ibat quaerere in domo aliena, licio cinctus intrabat lancemque ante oculos tenebat propter matrum familiae aut virginum praesentium P. F.; prim. līcium 6.

2. tehnično torilo, tehnična skleda (posoda): virtutis autem amplitudinem quasi in altera librae lance ponere. Terram … ea lanx et maria deprimet Ci., Iuppiter ipse duas aequato examine lances sustinet V., Vespasianus dicitur etiam vidisse quondam per quietem stateram … examine aequo cum in altera lance Claudius et Nero starent, in altera ipse et filii Suet.; pogosto pren.: Ambr., Aug., Arn., Cod. I., vitam aequā lance pensitare Plin., iustum geminā suspendăre lance ancipitis librae Pers., aequā lance servari Dig. na enak način.

3. (= gr. δίσκος) disk, okrogla ali obla (ovalna) plošča iz železa, kamna ali lesa: Amm.

lapidōsus 3 (lapis)

1. kamnit(en), poln kamenja: scopulus Varr. fr., terra Varr., ager, montes O., rivus, undae O. skalnat(o), krševit(o), corna V. pečkato, poma pruni Col. pečkate.

2. metaf.
a) kamneč (kamniti), v kamen spreminjajoč = kosti trdeč: chiragra Pers.
b) trd kot kamen, kamnit: panis H., Sen. rh. = iz peščene moke, alterius nationis (sc. sori) … est lapidosius Plin.

lapillus -ī, m (iz *lapid-los, demin. lapis)

1. kamenček: munera fert illi conchas teretesque lapillos O., grues lapillum pede sustinentes Plin.

2. occ.
a) potočni kremenček: invitat somnos crepitantibus unda lapillis O.
b) glasovalni kamenček (z belimi in črnimi kamenčki se je namreč na sodiščih glasovalo o življenju in smrti obtožencev): lapilli nigri albique O., mos erat antiquus niveis atrisque lapillis, his damnare reos, illis absolvere culpa O. (ta šega je povzeta po običaju Tračanov, ki so dobre in hude dni zaznamovali z belimi in črnimi kamenčki), od tod: diem signare melioribus lapillis Mart. ali numerare diem meliore lapillo Pers. = dan zaznamovati z belim kamenčkom = dan šteti med srečne dni.
c) dragulj, biser: nivei viridesque lapilli H. biseri in smaragdi, Eoi Pr. ali Indici Mart., Erythraei Mart. biseri, caris aures onerare lapillis O., pendebant ex auribus insignes candore et magnitudine lapilli Cu., gemmae et ex alieno litore petiti lapilli Sen. rh., insignes lapillis et coloribus vestes Lact., auro lapillisque ornamenta distincta Amm.
d) marmornat košček ali kamenček (za mozaična tla), okrasni kamenček, masivni kamenček, šilják: l. Numidici H., Libyci H. (ker so bila mozaična dela punskega izvora, prim.: pavimenta Poenica Ca.).
e) ledvični kamen, ledvičnjak, mehurni (sečni) kamen: eiectus lapillus calculoso alligatusque supra pubem levare ceteros dicitur ac iocineris etiam dolores et celeritatem partus facere Plin.

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

lappa -ae, f (etim. nezanesljiva beseda; prim. sl. lapuh = hr. lòpūh (izpos. iz lat.); lappa in omenjene izposojenke pomenijo menda „loputasto“ rastl.) bot. repinec, toríca, lopúh: V., O., Plin.

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

Larēs² -ium, acc. -īs (-es), f (Λάρης) Láre, staro, še iz časa vojne z Jugurto znamenito mesto v vzhodni Numidiji (zdaj Larbuss ali Lorbus): S.

largior -īrī -ītus sum (largus)

1. obilno da(ja)ti, podariti, darovati, pokloniti (poklanjati), podeliti (podeljevati), razdeliti (razdeljevati), obilne darove deliti (večinoma iz sebičnih namenov, za dosego določenih, zlasti političnih ciljev): ex ea (dote) te largiri illi Pl., l. de aliquo Ter. na stroške koga, ex alieno l. Ci., de alieno l. L., Iust., qui eripiunt aliis, quod aliis largiantur Ci., his agrum Campanum largitus est Antonius Ci., Hortensio facultatem dicendi largita est natura Ci., l. hominibus semen Corn., praedam (sc. militibus) largiendo tanta caritate esse, ut … L., largitur in servos, quantum aderat pecuniae T., militi … nihil umquam largitus est Suet., nec largiendi nec absumendi modum tenuit Suet., iocatus locupletes deos largiri hominibus oportere Iust., tibi eum liberalem dabo et pecuniam suam plenis manibus largientem Lact.; poseb. podkupiti (podkupovati): facultates ad largiendum comparare C., plebem exagitare, dein largiundo atque pollicitando magis incendere S.

2. (iz darežljivosti ali velikodušnosti) podariti, darovati, podeliti (podeljevati), razdeliti (razdeljevati), dopustiti (dopuščati), prisoditi (prisojati), določiti (določati), nameniti (namenjati), usoditi (usojati): cenam esurientibus, se ultro, mores, alicui laetitiam Pl., alicui civitatem Ci., populo libertatem Ci., patriae suum sanguinem Ci. (svojo) kri preliti za domovino, plusculum amori Ci., rationem homini Ci., si quis deus mihi largiatur, ut ex hac aetate repuerascam Ci., quisquis honos tumuli, quidquid solamen humandi est, largior V., l. alicui occasionem Plin. ponuditi, rei publicae iniurias T. odpustiti. — Act. soobl. largiō -īre -ītus; od tod imp. largī: Acc. et Luc. ap. Non., fut. I largībō: Ca., cj. pr. pass. largiatur: Pap. (Dig.), pt. pf. largītus: Tib.

Opomba: Nenavaden impf. largībar: Pr., fut. I largībere (= largīberis): Pl., largībor: Iuvenc.; star. inf. pr. largīrier: Pl., Lucr.

larix -icis, f, le pri Vitr. m (morda s sab. l = d nam. darix iz indoev. kor. *deru-, *doru- (prvotno domnevno) hrast; prim. gr. δόρυ les, kopje, δρῦς drevo, hrast, sl. drva, drevo) macesen: Vitr., Lucan., Plin., Pall., Veg. — Soobl. larex -icis, f: Isid.