Franja

Corduba -ae, f Korduba (zdaj Córdova, tudi Cordova), veliko in slovito mesto v betski Hispaniji ob Betisu, roj. kraj starejšega in mlajšega Seneke in pesnika Lukana: Ci., C. idr. Od tod adj. Cordubēnsis -e kordubski, iz Kordube, v Kordubi: Auct. b. Alx., Plin.; subst. Cordubēnsēs -ium, m Kordubci, preb. Kordube: Auct. b. Alx.

Corinthus, star. Corintus, -ī, f (Κόρινϑος) Korint, slovito trgovsko mesto ob Istmu, znano po razuzdanem življenju prebivalcev: Ci., L., O. idr., bimarisve Corinthi moenia H.; nom. Corinthos: O., acc. Corinthon: O., Mart.; preg.: non cuivis homini contingit adire Corinthum H. (gr.: οὐ παντὸς ἀνδρὸς ἐς Κόρινϑον ἔσϑ' ὁ πλοῦς) = ne posreči se vsakomur dospeti do zaželenega cilja; met.: captiva Corinthus H. plen vsega Korinta = v vsem Korintu nagrabljeni bronasti kipi. Od tod

I. adj.

1. Corinthius 3 (Κορίνϑιος) korintski: bellum N., ager Ci., aes Ci., Plin., Q. korintski bron (starodavnikom zelo priljubljena zlitina iz zlata, srebra in bakra, iz katere so v Korintu ulivali razne umetnine: posode, kipe idr.), — od tod vasa Corinthia Ci., Suet., Icti., suppelex Cor., opus Cor. Ci.; sinus Cor. L. (zdaj Korinthiakós Kólopos, sl. Korintski zaliv), civis Vitr., columnae Vitr., Plin. v korintskem slogu zgrajeni, tako tudi capitula Cor. Vitr. Kot subst.
a) Corinthia -ae, f „korintka“, neka rastlina: Plin.
b) Corinthiī -ōrum, m Korintčani, preb. Korinta: Ci. idr.
c) Corinthia -ōrum, n umetnine (poseb. posode) iz korintskega brona: Ci., Plin., Suet., Mart.

2. Corintheus 3, vulg. Corinthius: Isid.; kot subst. Corinthea -ōrum, n korintsko posodje: Petr.

3. Corinthiacus 3 (Κορινϑιακός) korintski: sinus L., Plin., pontus O., Cenchreae O.

4. Corinthiēnsis -e korintski: Cor. fons Pirena Pl., litus T. —

II. subst. Corinthiārius -iī, m ulivalec umetnin iz korintskega brona, vzdevek Avgustu, ki je ljubil take umetnine: Auctor ignotus ap. Suet.

corium -iī, n (gr. χόριον) pravzaprav „sneta koža“, od tod

1.
a) debela, trda, večinoma živalska koža: Lucr., coria … , quae depsta (ustrojene) sient Ca., c. crudum (neustrojena) Varr., Vitr., c. elephanti Pl., bubulum Varr., bovis T., caprinum, piscium Plin., serpentis Gell. kačji olevek, coriis integere turres C., animantium aliae coriis tectae sunt, aliae villis vestitae, aliae spinis hirsutae Ci., pecudum ferarumque coria, occisis feminis coria detrahere Mel., coria perficere (ustrojiti) Plin.; šalj. vulg. koža, polt (glede na kaznovanje): si unam peccavisses syllabam, fieret corium tam maculosum quam est nutricis pallium Pl., alicui corium concīdere Pl. dodobra komu kožo namazati, hudo našeškati (nažgati) ga, perdere corium, periit meum corium Pl., huc afferam meum corium et flagra Varr. sem hočem prinesti svojo kožo in še bič zraven, non concīdi familia oportuit, vix corium peti Ci. smelo se ji(m) je komaj za kožo seči, satisfacere alicui de corio alicuius Sen. rh. dati komu kožo namazati v zadoščenje komu, petere alicuius corium Sen. ph.; preg.: (de) corio suo ludere Mart., Tert. svojo kožo (svoje življenje) nevarnosti izpostaviti (izpostavljati) = v svojo nevarnost, na svoj račun, naspr.: ludere de alieno corio Ap.
b) ustrojena koža, usnje: dicimus scortea ea, quae ex corio ac pellibus sunt facta Varr., civitatibus coria imperare Ci., obvolutus et obligatus corio Corn. (o očetomorilcu), scuta Numidica ex coriis S., corium formā publicā percussum Sen. ph. (o usnjenem lakedajmonskem denarju), quibus (plaustris) coriis … tectis pro domibus utuntur Iust.; pren.: canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = pes se ne bo nikdar odvadil, čemur se je privadil (prim.: χαλεπὸν χορίων κύνα γεῦσαι Teocr.); met. bič iz jermenja: heri in tergo meo tres corios (gl. spodaj) contrivisti Pl.

2. rastlinska koža, debela lupina, luščina, luskina, debel strok: castaneae Plin., pomi Aug.

3. pren. trda, debela, skorjasta prevleka, nanos, plast, sklad: pavimenti Ca., parietum, laterum (opeke) Vitr., caespitum Plin. plast ruše, papyri Plin., se coriis luti loricare Plin. — Soobl. corius -iī, m: Pl., Varr. ap. Non.

Corniculum -ī, n Kornikul, staro lacijsko mesto severno od Tibura: L., Plin., Fl. Od tod adj. Corniculānus 3 kornikulski, iz Kornikula: Aur., captiva L.; kot subst. Corniculāna -ae, f Kornikulanka: O.

corporeus 3 (corpus)

1.
a) telesen, ki ima telo: M., natura, vox Lucr., corporeum autem et aspectabile … omne necesse est esse, quod natum est Ci.
b) mesén, mêsen, iz mesa: humerus (Pelopis) O. naravno, dapes O. mesne jedi, cornua Plin.

2. (telesen = na telesu, v telesu (se nahajajoč): ille corporeus vitalis et salutaris (ignis) Ci., rerum corporearum aestimatio Ci. telesnih dobrin.

corticeus, corticius 3 (cortex) iz skorje ali iz plute, plutovinast, probkov: Varr., Plin., Prud., Aus.

coscinomantīa -ae, f (gr. κοσκινομαντεία) vedeževanje iz sita: Aug.

crātīcius 3 (crātis) iz pletenine, (s)pleten: Vitr., Ulp. (Dig.), Pall.

crāticulus 3 (crātis) iz pletenine, (s)pleten: Ca.

Cremōna -ae, f Kremona (še zdaj Cremona), mesto v Transpadanski Galiji ob severnem Padovem bregu: C., L., V., T. idr. Od tod adj. Cremōnēnsis -e kremonski, iz Kremone, v Kremoni: coloni L., proelium T.; kot subst. Cremōnēnsēs -ium, m Kremonci, preb. Kremone: T.

crēteus 3 (crēta) iz krede izdelan, glinén: persona Lucr.

Crotōn, v lat. obl. Crotō -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, f (Κρότων) Kroton (zdaj Crotone), mesto na vzhodni brutijski obali, ena izmed najbogatejših in najbolj cvetočih grških naselbin v Italiji; roj. kraj atleta Milona in bivališče Pitagore in njegovih učencev: Ci., L. idr. — Poznejša soobl. Crotōna -ae, f Krotona: L., Iust. — Pooseb. Crotōn -ōnis, m Kroton, heros eponymos mesta Krotona, ki ga je Herkul iz neprevidnosti usmrtil. Na kraju, kjer je bil pokopan, so Ahajci pozneje ustanovili mesto Kroton: O. — Od tod subst. Crotōniātēs -ae, m (Κροτωνιάτης) Krotonec: Alcmaeo Ci.; pogosteje v pl. Crotōniātae -ārum, m Krotonci, preb. Krotona: Ci., L. (z gen. Crotoniatûm = Κροτωνιατῶν); adj. Crotōniēnsis -e krotonski, iz Krotona: S., ager L., Milo Plin., Gell.; kot subst. Crotōniēnsēs -ium, m Krotonci: L., Plin., Iust.; enako Crotōnēnsēs -ium, m: Front.

crystallinus (cristallinus) 3 (iz gr. κρυστάλλινος) iz kristalnega stekla (izdelan), kristalast, kristalen: calix, pila, simpuvia, species Plin., poculum Sen. ph., pocula Aur., Eutr.; kot subst. crystallinum -ī, n kristalna posoda, kristalna čaša: Sen. ph.; pogosteje v pl.: Sen. ph., Plin., Mart., Iuv.

cucumerācius 3 (cucumis) iz kumaričnih pešk, iz bučnic: oleum Th. Prisc.

cuferion -iī, n krvavitev iz nosu, bolezen konj: P. Veg.

cumīnīnus 3 (cumīnum) kuminov, iz kumine: oleum Ap. h.

cupresseus 3 (cupressus) cipresov, iz cipresovine (izdelan): Vitr., signa Iunonis L.

cupressinus 3 (cupressus) cipresov, iz cipres(e): frondes Col., oleum Plin. — Soobl. cypressinus 3 (cypressus): Vulg.

cupressus -ī in (skoraj le pesn.) -ūs, f (iz gr. κυπάρισσος)

1. cipresa, mrtvaško in zato Plutonu posvečeno drevo: Ca., Varr., Cat., Plin. idr., atrā cupresso V., feralīs ante cupressos V., cupressus funebres, invisae H., metas imitata cupressus O., vallis … acutā densa cupressu O.; v masc. pl.: longi cupressi Enn., rectosque cupressos Enn. ap. Gell. — Soobl.
a) cyparissus -ī, f (po gr. obl.): coniferae cyparissi V. Pooseb. Cyparissus -ī, m Kiparis, v cipreso spremenjeni keoški mladenič, Apolonov ljubimec: O.
b) cypressus -ī, f: Char., Vulg., Isid.

2. met. shramba (skrinjica) iz cipresovine: carmina … lēvi servanda cupresso (da se obvarujejo moljev) H.

cūriātus 3 (cūria I. 1.)

1. kurijski, iz kurij sestavljen: comitia curiata Ci., L., Gell. najstarejši, le patricijski narodni zbori, v katerih se je glasovalo po kurijah; izvzemši volitev svečenikov, podeljevanje nadpoveljništva in potrjevanje posinovitev so polagoma vse politične pravice teh zborov prešle na centurijske in tributske narodne oz. ljudske zbore (comicia centuriata in tributa), lictor c. Gell. liktor, ki sklicuje kurijske narodne zbore.

2. v kurijah (kurijskih narodnih zborih) sklenjen (sprejet): lex curiata Ci., L. idr.