Franja

Turpilius 3 Turpílij(ev), ime rimskega rodu; poseb. Sex. Turpilius Sekst Turpilij, rimski komediograf, Terencijev sodobnik in prijatelj: Ci., Volcatius Sedigitus ap. Gell., Turpilius comicus Hier. — Turpilia -ae, f Turpílija: Ci. ep.

Turselius -iī, m Turzélij, rimski nom. propr., npr. L. Turselius Lucij Turzelij: Ci.

ūn-decim, num. cardinale (ūnus in decem) enajst: Ci. ep., Mart., Vitr., Macr.; kot nedoločno število: Amm.; poseb. ūndecim virī (tudi ūndecimvirī) -ōrum, m = gr. οἱ ἕνδεκα enajsteri možje, enajstêrniki, undecímviri (undecimvíri), organ oblasti v Atenah, ki ga je sestavljalo 11 mož s podobnimi pooblastili, kot so jih imeli rimski triumviri capitales (jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki); skrbeli so za ječe, policijske zadeve in izvrševanje kazni: N.

Valēns² -entis, m Válens (Valént)

1. = Κράτος, oče tretjega Merkurja: Ci.

2. rimski nom. propr., npr. Valens, Valentinijanov brat in socesar: Cod. Th.

3. plemič iz Kremone: T.

Valentius -iī, m Valéncij (Valéntij), rimski nom. propr.; npr. A. Valentius Avel Valencij, Verov (Verres) tolmač: Ci.

Valeriānus² -ī, m Valeriján, starejši rimski avtor, vir za Plinija starejšega: Plin., Sil.

Valerius (prvotno Valesius) 3 (valēre) Valêrij(ev), ime rimskega patricijskega rodu, od katerega so najbolj znani

1. P. Valerius Poplicola (Publicola) Publij Valerij Poplikola (Publikola), ki je pomagal pregnati zadnjega kralja Tarkvinija in njegov rod: L., Valeri genus H. potomec Valerija (Publikole).

2. L. Valerius Poplicola Potītus Lucij Valerij Poplikola Potit, l. 449. konzul z Markom Horacijem; skupaj z njim je dal zakonske predloge za leges Valeriae — Horatiae: L.

3. L. Valerius Publicola Lucij Valerij Publikola, petkrat tribunus militum consulari potestate, je v času te svoje častne službe l. 406 premagal Volske, v naslednjih letih pa Vejce, Volske (drugič) in Faliske: L.

4. M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv (Vran), rimski bojni junak (ok. 370—270), šestkrat konzul: Ci., L.

5. M. Valerius Maximus Messal(l)a Mark Valerij Maksim Mesala, konzul l. 263, se je odlikoval v prvi punski vojni: L.

6. M. Valerius Laevīnus Mark Valerij Levin se je odlikoval v drugi punski vojni: L.

7. Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijec (= iz Ancija), analist (letopisec) iz obdobja bratov Grakh; nanj se je močno opiral Livij: L.

8. L. Valerius Flaccus Lucij Valerij Flak, Marijev privrženec, konzul s Cino l. 86; usmrtil ga je njegov legat Fimbrij: L. epit.

9. njegovega istoimenega sina, pretorja l. 63., je Cicero(n) l. 59 uspešno zagovarjal pred obtožbo zaradi izsiljevanja: S., Ci.

10. Valerius Cato Valerij Kato(n), slovničar in pesnik iz obdobja Sule: Suet.

11. M. Valerius Messal(l)a Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, v državljanski vojni najprej Brutov in Kasijev privrženec, potem Antonijev, naposled Oktavijanov, zelo izobražen mož, znamenit govornik, prijatelj in pokrovitelj Ovidija, Tibula in drugih pesnikov: O., Suet.

12. C. Valerius Flaccus Gaj Valerij Flak, pesnik iz obdobja Flavijcev, avtor epopeje z naslovom Argonautica: Q.

13. M. Valerius Martiālis, gl. Martiālis -is.

14. Valeria Messal(l)īna Valerija Mesalina, zloglasna soproga cesarja Klavdija: T., Iuv., Suet. — Iz tega slavnega patricijskega rodu pa ni Valerius Maximus Valerij Maksim, zgodovinopisec Tiberijevega obdobja, avtor dela Factorum et dictorum memorabilium libri novem. — Kot adj. Valêrijev: gens Ci., Tabula Valeria Ci. kraj na glavnem rimskem trgu blizu Hostilijeve kurije, imenovan po stenski sliki, ki je prikazovala osvojitev mesta Mesana (osvojil jo je Mark Valerij Maksim Mesala (prim. 5), zbirališče menjalcev; leges Valeriae L. gl. 2. — Od tod Valeriānus 3 Valêrijev, valêrijski, valerijánski: milites L. ki jih je vodil vojaški tribun Lucij Valerij Publikola (gl. 3.), legiones S. ap. Prisc., praedatores S. ap. Non.; subst. Valeriānī -ōrum, m (sc. milites) valêrijevci, vojaki vojaškega tribuna L. Valerija Publikole (gl. 3.): L.

Varrō¹ -ōnis, m (vārus) Váro(n), rimski priimek, poseb. Terencijevega in Licinijevega rodu (gl. Terentius in Mūrēna); pl. Varones T. možje kakor (Lucij Licinij) Varon (Murena). — Od tod adj. Varrōniānus 3 Varónov, varonijánski: milites L. vojaki konzula Gaja Terencija Varona (pri Kanah), comoediae Gell. = 21 Plavtovih komedij, ki jim je Mark Terencij Varo(n) priznal pristnost.

vārus¹ 3 (iz *u̯ā-ros ali *u̯aq-sros, indoev. kor. *u̯ā- ali *u̯aq- kriviti, upogibati; prim. skr. vakráḥ skrivljen, ukrivljen, lat. va-c-illāre, va-t-ius, va-g-ari, vāricus)

1. zakrivljen, navzven ukrivljen (skrivljen), narazen z(a)vit, razprt, razrasel, razkrečen, razširjen: Mart. idr., cruribus [ac collo internodis] rectis et potius uaris quam vatiis Varr., cornua boum O., tenui a pectore varas manus O. držal sem roki od prsi navzven skrivljeni; occ. (o osebah) navzven ukrivljenih nog (bivajoč), krivonog, razkrečenih nog (bivajoč), razkrečen, raznožen, krevljast, krevsast, šátrav, šátrast, kot subst. krivonožec, razkoračnik, skoračnikar, šatravec, krevsa: Luc. ap. Non., Pl. idr., hunc varum distortis cruribus (sc. appellat) H.

2. metaf. nasproten: est alterum (sc. genus hominum) et huic varum H., geminos … varo producis genio Pers. — Kot nom. propr. Vārus -ī, m Vár, priimek raznih rimskih rodov, npr.

1. Q. Attius Vārus Kvint Atij Var, pompejevec, vojskovodja v državljanski vojni, padel v bitki s Cezarjem pri Mundi: C.

2. P. Alfēnus Varus Publij Alfen Var iz Kremone, Horacijev sodobnik, najprej čevljar v svojem rodnem mestu, pozneje rimski konzul, zelo znan pravnik in avtor del s področja prava: H., Gell.

3. L. Varus Lucij Var, Avgustov prijatelj: Q.

4. P. Quīnctīlius Varus Publij Kvinktilij Var, konzul l. 13 pr. Kr., namestnik v Siriji, potem v Germaniji; ko ga je germanski vojskovodja Arminij premagal v Tevtoburškem gozdu l. 9 po Kr., je naredil samomor (vrgel se je na svoj meč): Vell., Suet., T. Po njem adj. Vāriānus 3 Várov: exercitus T., clades Plin., Suet.

vectīgal -ālis, n (subst. adj. vectīgālis -e) pravzaprav voznina, vozarina, mitnina; od tod

1. dača, davek, davščina, dajatev, prispevek: Plin. iun., Auct. b. Afr., Suet., Cl. idr., in vectigalibus metus adfert calamitatem; nam cum hostium copiae adsunt, pecua relinquuntur, agri cultura deseritur, mercatorium navigatio conquiescit Ci. (po tej razlagi obsegajo vectigalia a) pašnino, b) desetino od zemljišča in c) carino), portoria reliquaque vectigalia C., tributa aut vectigalia aut onera T. posebne vojne dajatve ali navadni davki ali druga bremena (drugi prispevki), vectigal imponere alicui Ci., L., pendere vectigal L. ali vectigalia Ci. plačati davek (davke) (enkrat), vectigalia pensitare Ci. plačevati davke, biti zavezan plačevati davke, biti davčno zavezan, biti davčni zavezanec, biti obdavčen, vectigalia exigere Ci. pobirati, vectigalia exercere Ci. upravljati, izterjati (izterjevati), dati (dajati), vectigalia locare, vendere Ci. dati (dajati) v zakup, vectigalia redimere Ci. vzeti (jemati) v zakup, agrum vectigali levare Ci.; occ.
a) posebna davščina, ki so jo dobivali nekateri državni uradniki in oblastniki, npr. vectigal praetorium Ci. ep. častno darilo namestniku, vectigal aedilicium Ci. ep. prispevek provinc k edilskim igram v Rimu, tj. davščina za javne igre, ki so jo rimski edili po namestnikih v provincah izterjali za prirejanje iger v Rimu, za katere so bili pristojni.
b) državni dohodek: ex novis vectigalibus pecunia supererat N., aguntur certissima populi Romani vectigalia Ci.

2. metaf. dohodek (dohodki), prihodek (prihodki), renta zasebnikov: Col., Plin., Plin. iun., Cl. idr., ex meo tenui vectigali Ci., ut vectigalia urbana rusticis anteponantur Ci., ego vectigalia magna divitiasque habeo H., ex quo (sc. Grynio castro) quinquagena talenta (50 talentov na leto) capiebat N., vectigalis sui causā Plin. da bi kaj zaslužil, da bi prišel do kakega dobička; preg.: parsimonia est magnum vectigal Ci. vir dohodkov.

Opomba: Heterocl. gen. pl. vectigaliorum: Suet.

Vennōnius -iī, m Venónij, rimski zgodovinopisec iz obdobja bratov Grakh: Ci.

Vesculārius 3 Veskulárij(ev), ime rimskega rodu; znan je Vescularius Atticus, imenovan tudi Flaccus Vescularius Veskularij Atik (Flak Veskularij), rimski vitez: T.

Vespasiānus -ī, m Vespaziján, rimski priimek. Najbolj znan je T. Flavius Vespasianus Tit Flavij Vespazijan, rimski cesar v letih 69—79 po Kr.: T., Suet., Sid. idr.

Vestorius -iī, m Vestórij, rimski nom. propr., npr. C. Vestorius Gaj Vestorij, menjalec v Puteolih, izobražen mož, Atikov in Ciceronov prijatelj: Ci. ep. Od tod adj. Vestoriānus 3 Vestórijev, vestórijski, vestorijánski: haeresis, Rufio Ci. ep., nuper accessit et Vestorianum, ab auctore appellatum Plin.

Vettiēnus -ī, m Vetién, rimski nom. propr.: Ci. ep.

viātor -ōris, m (viāre)

1. potnik, popotnik: C., V., O., H., Ph., Iuv., Mart. idr., non semper viator a latrone nonnumquam etiam latro a viatore occiditur Ci.

2. uradni sel (glasnik), državni sel (glasnik), tekač, birič; take sle so imeli razni rimski oblastniki: Varr. ap. Gell., Dig. idr., tribunus viatorem misit ad consulem L., adulescentes nobiles stabant nihil cedentes viatori L., quaero, miserisne viatorem, qui M. Bibulum domo vi extraheret Ci.

victor -ōris, m (vincere)

1. zmagovalec, zmagalec, premagovalec, premagalec; abs.: H. idr., victor vagus, parere victori, dubii, victos se an victores putarent L., stipendium … , quod victores victis imponere consuerint C., leges … a victoribus dici, accipi a victis Cu.; z objektnim gen.: victor victorum Pl. = največji izmed zmagalcev, omnium gentium Ci., Atheniensium Cu., hostium H.; tudi: belli Pl., Ci., Stat. ali bellorum Ci., L. v vojni (vojnah), victor Africani belli Vell., Sacroviriani belli T. v vojni s Sakrovirom; z abl.: navali certamine victor V., bello civili victor Ci. ali victores T.; z ex (zaradi): octiens ex provocatione victor Plin.; z loc.: Olympiae victor N. (= gr. Ὀλυμπιονίκης); v apoz. pogosto z adj. pomenom) kot zmagovalec, zmagovit: victor exercitus Ci., C., L., N., victores legiones Pl., Sequani C., Etrusci L., Grai O., victor equitatus T., inimicus Ci., maritus L., hostem victorem videre Ci., victores abeunt V., victores discedere Amm., victorem redire Suet., in ludicro … Hercules victor exstitit Vell., victor equus, victores equi V., victor taurus Lucan., galli (bojni petelini, petelini togotniki) victi silere solent, cavere victores Ci.; pesn.: currus O. zmagoslavni voz, aestus Lucan.; enalaga: victorem rettulit illa pedem O. kot zmagovalka.

2. metaf. zmagovalec, zmagalec, premagalec, obvladovalec, obvladalec: Min. idr., victor Sinon V., victor Iuppiter O. (Metam. 2, 437), animus libidinis … victor S., victor propositi H. po dosegi svojega namena (tj. premagavši vse težave na poti), victores committe, Venus Mart. (8, 43, 3) srečna (ker se jima je želja izpolnila). Kot nom. propr. Victor -ōris, m Víktor (Zmagovalec, Zmagoviti) = „Zmago“, npr. Sex. Aurelius Victor Sekst Avrelij Viktor, rimski zgodovinopisec okrog l. 360 po Kr.: Amm.; kot Herkulov vzdevek: Macr.

vitulus -ī, m (sor. z vetus; vitulus torej = „leto dni stara žival“, „junec“, „letnjak“; prim. keoško ἔτελον = ajol. ἔταλον junec, umbr. vitluf = lat. vitulos, etr. vitli, lat. Italia = osk. Viteliú)

1. tele, teliček, junec, ícek: Varr., Ci., Col., Mart., Gell. idr., vesper ubi e pastu vitulos ad tecta reducit V., mactatos credere illic lactantes vitulos O.

2. pesn. in poklas. mladič drugih živali, npr.
a) žrebe, žrebiček: iam vitulos hortare V.
b) slonji mladič, slonček: Plin.
c) kitov mladiček, kitek: Plin.

3. vitulus marīnus morsko tele, tjulenj: Col., Plin., Suet., Iuv.; tudi samo vitulus Plin. — Kot rimski priimek Vitulus -ī, m Vítul, npr. Pomponius Vitulus Pomponij Vitul: Varr.

Volerō -ōnis, m Vólero(n), rimski priimek, npr. Volero Publilius: L.

vopīscus -ī, m (etim. nepojasnjena beseda; izpeljava iz gr. ὄπισϑε „za (kom), pozneje“ ni prepričljiva) dvojček drugorojenec, ki je preživel prvorojenega dvojčka: Non., Isid., pariendi tempora per inlustria exempla a mensibus VII ad XIII signa sexus in gravidis pertinentia ante partum monstruosi partus excisi utero qui sint vopisci de conceptu hominum Plin., vopiscos appellabant e geminis qui retenti utero nascerentur altero interempto abortu Plin. — Kot rimski priimek Vopīscus -ī, m Vopísk: Varr., L. Poseb. znana sta

1. Iulius Caesar Vopiscus Julij Cezar Vopisk, ki ga je Cicero(n) večkrat uspešno zagovarjal: Ci., Plin.

2. Flavius Vopiscus Flavij Vopisk, Sirakužan, rimski zgodovinopisec, ki je živel ob koncu 3. stol. po Kr.