Franja

Suēbi -ōrum, m Svébi, veliko germansko pleme, ki je sprva naseljevalo obale Baltskega morja, od tod pa se je razširilo oz. je bilo potisnjeno proti jugozahodu do Rena: C., T., Lucan.; sg.

1. Suēbus -ī, m Svéb: Cl.

2. Suēba -ae, f Svébka, Svébinja: C. Od tod
a) adj. α) Suēbus (dvozložno, pri pesnikih tudi trizložno Sŭēbus) 3 svébski: sanguis Pr., crinis Sil. po svebsko nošeni (urejeni). β) Suēbicus 3 svébski (Svébski): mare T.
b) subst. Suēbia -ae, f Svébija, Svébsko, dežela Svébov: T.

Opomba: Starodavniki so poznali le obl. Suēbī; obl. Suēvī najdemo le v rokopisih Cezarjevih del. Ime Suebi je ohranjeno v današnjem Schwaben.

Suessetānī -ōrum, m Svesetán(c)i, pleme v Tarakonski Hispaniji: L.; meton. = Svesetánsko (ozemlje): oppidum in Suessetanis L. Od tod adj. Suessetānus 3 svesetánski: ager L.

Suessiōnēs -um, m Svesión(c)i, galsko pleme v krajini današnjega mesta Soissonais: C., Hirt., Plin. — Soobl. Suessōnēs -um, m Svesón(c)i: Lucan.

Sugambrī (slabše Sigambrī, Sygambrī, Sicabrī) -ōrum, m Sugámbri(jci), (Sigámbri(jci), Sikámbri(jci)), mogočno germansko pleme na področju med rekami Siga (Sieg), Lipa (Lippe) in Ren: C., H., Suet., Mart., T., Cl. Od tod adj. Sugamber -bra -brum sugámbrijski: cohors T.; subst.
a) Sugambra -ae, f Sugámbrijka: O.
b) Sugambria -ae, f Sugámbrija, Sugámbrijsko, dežela Sugambrov (Sugambrijcev): Cl.

Sunucī (Sunicī) -ōrum, m Súnuki (Súniki), germansko pleme v belgijski Galiji: T.

Tarbellī -ōrum, m Tarbél(c)i, akvitansko pleme, ki je živelo na področju južno od Biturigov Vibiskov pa vse tja od Pirenejev: C., Plin. Od tod adj.

1. Tarbellus 3 tarbélski: Pyrene Tib., Aquae, mater, oceanus Aus.

2. Tarbellicus 3 tarbélski: qua litore curvo molliter admissum claudit Tarbellicus aequor Lucan., arva, origo, Atturus Aus.

Tarusātēs -ium, m Taruzáti, galsko pleme v Akvitaniji: C., Plin.

Taulantiī -ōrum, m Tavlántijci, ilirsko pleme, ki je živelo okoli Epidamna in Dirahija: L., Mel., Plin. — Od tod adj. Taulantius 3 tavlántijski: regna Sil., incola Lucan., Sil.

Taurī -ōrum, m Távri (Távrijci), skitsko pleme na sedanjem polotoku Krim; znani so bili po žrtvovanju človeških žrtev: Ci., O., Mol. — Od tod adj. Tauricus 3 távrski, távriški, távrijski: terra Taurica O. Tavrski Hersonez (zdaj Krim), ara, sacra O.; subst. Taurica -ae, f (sc. Chersonēsus) Távrski (Távriški, Távrijski) Hersonéz: Plin.

Taurīnī -ōrum, m Tavrín(c)i, ligurijsko pleme v Cisalpinski (Tostranski) Galiji: L.; njihovo glavno mesto je bila Augusta Taurīnōrum ali Colonia Taurīna (zdaj Torino): T. — Od tod adj. Taurīnus 3 tavrínski: saltus L.

Tectosagēs -um, m (C., Mel.) in Tectosagī -ōrum, m (L., Aus.) Tektósagi, keltsko pleme v Narbonski Galiji, katerega del se je preselil v Azijo (Galacijo oz. Galatijo).

Telchīnes -um, m, acc. -ăs (Τελχῖνες) Telhín(c)i, svečeniško pleme na Kreti, ki se je preselilo na Rodos. Bili so strokovnjaki za obdelovanje kovin; po ljudskem verovanju so jih imeli za čarodeje in vrače, pa tudi za zlobne demone: O., Stat., Char., Serv.

Tēleboae -ārum, m (Τηλεβόαι) Telébojci, roparsko pleme iz Akarnanije, ki je pod Telonovim vodstvom ustanovilo naselbine na Kozjem otoku (Capreae, zdaj Capri): V., T., Sil.

Tencterī -ōrum in -ūm, m Ténkteri, germansko pleme ob Renu med rekama Lippe in Ruhr: C., T.

Teutonī -ōrum, m (Ci., C., L. epit., Vell., Sen. ph., Plin., Fl., Front.) in Teutonēs -um, m (Aur., Eutr., C. in Vell.), gen. Teutonum, Fl. z acc. Teutonas Tevtóni, germansko pleme, ki je skupaj s Kimbri (Cimbri) vdrlo na rimsko ozemlje; l. 102 jih je dokončno porazil Marij pri mestu Aquae Sextiae: Cimbri Teutonique in provinciam exierant C., bellum Cimbrorum Teutonumque C.; sg. Teutonus -ī, m Tevtón: Front.; kolekt.: Lucan. Od tod adj. Teutonicus 3 tevtónski, pesn. = germánski: ritus V., opes Pr., capilli Mart., victoria Val. Max., Cimbrica Teutonicaque militia Vell., bellum Fl.

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

Thrausī -ōrum, m Trávzi, traško pleme: L.

Thūringī (Thŏringī, Tūringī, Tŏringī) -ōrum, m Turíngi (Toríngi), germansko pleme. — Od tod adj. Thoringus 3 toríngijski, torínški: terra Ven.; subst.

1. Thoringī -ōrum, m toríngijski (torínški) konji: Veg.

2. Thoringia -ae, f Toríngija, dežela Toringov: Ven., Cass.

ThȳnĪ -ōrum, m (Θυνοί) Tín(c)i, tračansko pleme ob črnem morju, ki se je izselilo v severno Bitinijo: Plin., Cat. — Od tod adj. Thȳnēus (Thynnaeus) 3 tínski (tinéjski, tinájski): litora Val. Fl. Od tod

1. adj.
a) Thȳniacus (po nekaterih izdajah Thynniacus) 3 tínski: sinus O. (v Trakiji ob črnem morju).
b) Thȳnias -adis, f (Θυνιάς) tínska: nymphis Thyniasin (dat. Graecus) Pr.
c) Thȳnicus (Thynnicus) 3 tínski: lima Isid.
d) Thynnius 3 tínski: anulus Isid.
e) Thȳnus 3 tínski, bitínijski: merx H.

2. subst. Thȳnia -ae, f (Θυνία) Tínija, severni del Bitinije, kjer so prebivali Tin(c)i: Cat. — Soobl. Thynna -ae, f: Isid.

Thyssagetae -ārum, m Tisagéti, azijsko pleme v Sarmatiji ob Volgi: Mel., Plin. (pri katerem najdemo v novejših izdajah Thussagetae Tusageti). — Soobl. Thyrsagetae -ārum, m Tirsagéti (Tirzagéti): Val. Fl.; sg. Thyrsagetēs -ae, m Tirsagét (Tirzagét): Val. Fl.