Franja

Hērōdēs -is, m (Ἡρώδης) Heród,

1. ime več judovskih vladarjev; poseb. znan je Herod Veliki (l. 73—4), judovski kralj l. 40—4, prebrisan človek, a tiran. Znameniti so bili njegovi dateljnovi vrtovi (palmēta) pri Jerihi: H., T., Macr. — Od tod adj. Hērōdiānus 3 Herodov: dies Pers. sobota, crudelitas Aug.

2. neki grški filozof: Ci. ep.

3. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

4. Herodes Atticus Herod Atik, sloveč in bogat sofist iz atiškega Maratona, prijatelj (obema) Antoninoma, učitelj Vera (Verus) in slovničarja Gelija: Gell.

Hērophilus -ī, m (Ἡρόφιλος) Herófil, izvrstni grški zdravnik iz bitin(ij)skega Halkedona, živel za časa Aleksandra Velikega in prvih Ptolemajcev v Aleksandriji: Cels., Plin., Tert.

hestiātēris -idis, acc. -ida (iz gr. ἑστιάω) hestiaterida, neka rastlina: Plin.

hexe-rēmis -is, f (hibrid iz gr. ἕξ in lat. rēmus) = hexēris: Isid.

Hibērēs -um, m (Ἴβηρες) in (nav.) Hibērī -ōrum, m Hibêri,

I. preb. hispanske pokrajine Hiberije ob Hiberu (Ebru), najstarejši hispanski prebivalci: numquam … inpacatos a tergo horrebis Hiberos V., Celtae miscentes nomen Hiberis Lucan., in universam Hispaniam M. Varro pervenisse Hiberos … tradit Plin., audiam (te) Hiberum (gen. pl.) narrantem loca Cat.; sinekdoha sg. Hibēr -ēris, m Hibêr, pesn. = Hispanec: me peritus discet Hiber Rhodanique potor H., durus Hiber Lucan., omnis Hiber … imminet ali omnis late cedit Hiber Sil. — Od tod

1. subst.
a) Hibēria -ae, f (Ἰβερία) Hibêrija, Hispanija tostran Herkulovih stebrov, pesn. Hispanija sploh: Vell., Fl., Eutr., Iust., quis ferae bellum curet Hiberiae? H.
b) Hibērīna -ae, f Hiberka, Hispanka: Iuv.

2. adj.
a) Hibēriacus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terrae Sil.
b) Hibēricus 3 hiberski, pesn. = hispanski: glans Varr. ap. Gell., funes H. iz bodičevja (= hispanske žukve) spletene, herbae Auct. ap. Q. bodičevje, (hispanske) žukve, mare Col. zahodno morje, ocean, terrae Sid.
c) Hibērus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terra Luc., Sil., gurges V. ali flumen O. ali mare Val. Fl. zahodno morje, ocean, ferrugo V., lorica H. iz hispanskega (tarakonskega) železa, iz rudnikov železa ob Hiberu, piscis H. vretenica, lokarda (iz Nove Kartagine in z vzhodne hispanske obale), pastor triplex (= Gerion na otoku Eriteji pri Gadesu); od tod: boves Hiberi ali vaccae Hiberae (= Geryonis) O., Hiberae domus Val. Fl., nodi Hib. Stat., populi M.; subst. Hibērus -ī, m (sc. fluvius) hispanska reka Hiber (zdaj Ebro): Ca. ap. Non., C., L., Mel., Plin., Lucan., Fl., Prisc.

— II. preb. azijske pokrajine Hiberije (gl. spodaj); pl. v obl. Hibērī: L. epit., Plin., Fl., Aur., Eutr., simul Hiberi magnis copiis Armeniam inrumpunt T.; v obl. Hibērēs: Mel. (z acc. Hibēras); sg. Hibēr, -ēris: Armeniae praetentus Hiber Val. Fl.; dat. Hibērō: cui vadis Hibero … coniunx Val. Fl. Od tod subst. Hibēria -ae, f Hiberija, dežela (azijskih) Hiberov južno od Kavkaza (današnja Gruzija): Hiberia … venenorum ferax H., hastatas effudit Hiberia turmas Val. Fl.

Opomba: Soobl. Ibēr … , Iber … , toda v najboljših rokopisih in napisih se bere le Hiber … , Hiber …

hībernus 3 (iz *heimrinos, prim. gr. χειμερινός, gl. hiems)

1. zimski, pozimi: castra Ca. fr., L. idr., prezimovališče, fici Ca., Col., mensis Sen. ph., menses Ci., Suet., tempora Ci., imber V., Mel., T., glans (želod), pulvis, sidus V., soles V., O. zimski sončni sij, Lycia V. kjer Apolon prezimuje, annus H. ali tempus anni Auct. b. Alx. zimski letni čas, Alpes H., T. zimske = mrzle, expeditio L. zimski, grando O., occidens L., Vitr. zimska večerna (zahodna) stran, oriens Col., aër Vitr., sol Cels., nives Q., pirum Plin. (hruška) ozimka, rosa Mart., arctos Val. Fl., hiberna (sc. bella) flentes Val. Fl., h. vultus Iovis Val. Fl. mrzel, Iuppiter Stat., miles Sen. tr., legiones Suet. ki prezimujejo v šotorih, vigiliae Gell. zimske noči brez spanja. — Od tod subst.
a) hībernum -ī, zimski čas: in hiberno Min.; adv. abl. hībernō v (ob) zimskem času, pozimi: Dig., Cypr., Cael., hiberno servantur mella Pall.
b) hīberna -ōrum, n α) (sc. castra) (pre)zimov(al)išče, zimovnik: Suet., Fl. idr., cohortes in hiberna misit Ci., hiberna cum legato praefectoque tuo tradidisses Ci., exercitum in hibernis collocare C., in Belgis omnium legionum hiberna constituere C., exercitum in hiberna … deducere C., Fabium cum sua legione remittere in hiberna C., cum tribus legionibus … trinis hibernis hiemare C., tres legiones ex hibernis educere C., ex hibernis discedere, egredi C., dies hibernorum C. čas bivanja v prezimovališču, hiberna sumpserant non ad usum belli, sed … N., in (ad) hiberna proficisci S., milites … ex hibernis in expeditionem evocare S., ibi hiberna aedificare L., ibi hiberna habere L., in hiberna Antiocheam concedere L., relictis hibernis T., isdem hibernis tendentes (legiones) T.; pesn.: terna transierint hiberna V. = tri zime. β) (sc. stabula) prezimovališče za živino, zimska ograda, zimski hlev (naspr. aestīva): Varr., Dig.

2. metaf. buren, viharen: flatūs, ventus V., mare razburkano zimsko morje H., Plin.; neutr. sg. adv.: increpui hibernum Pl.

hibrida (ibrida) in hybrida -ae, m f (iz gr. ὕβρις) mešanec, mešanka, križanec, križanka; o živalih, poseb. domače svinje in vepra: Plin., lovskega in pastirskega psa: Porph.; o ljudeh, če je oče Rimljan ali svoboden, mati pa tujka ali sužnja: Auct. b. Afr., Plin., Isid. hybrida … Persius H. (kot sin Rimljana in tujke, po drugih Grka in rimske matere), hybridarum grex Mart., ex gente Parthina ibridae Suet. — Kot rimski priimek Hybrida -ae, m Híbrida, npr. C. (L.(?)) Antonius Hybrida, Ciceronov sotovariš v konzulatu (gl. Antōnius).

Hicetās -ae, m (Ἱκέτας) Hikétas (gen. Hiketa)

1. naravoslovec iz Sirakuz: Ci.

2. vladar sicilskih Leontinov, ki ga je Timoleont (l. 340) premagal in usmrtil: N.

hiems (redkeje hiemps), hiemis, f (gr. χεῖμα zima, χειμών zimski vihar, χιών sneg, lat. hībernus [iz *heimrinos], bīmus, trīmus, quadrīmus [iz *bi-himus, tri-himus, quadri-himus])

1. deževno —, viharno vreme, nevihta, vihar, neurje, dež: Acc. fr., Val. Fl., Stat., Cl., hiemis magnitudo Ci., vis frigorum hiemumque Ci., gubernator … , qui navem ex hieme marique scopuloso servat N., dum pelago desaevit hiems V., intonata h. H. vihar z grmenjem, saevit h. O., quos hiems mersit aquis O., aspera crescit hiems … et bella gerunt venti O.; pesn. metaf. vihar = sila, (pre)moč: ignea (Vesevi) hiemps Val. Fl., flammea dīri montis (Vesuvii) hiems Stat., ferrea h. Stat. sila orožja = vojna.

2. meton. deževni čas in od tod (ker v Italiji in Grčiji pozimi najraje dežuje) zima, zimski čas (naspr. aestas): Ca., Col., Plin. idr. hieme navigare ali mare transire Ci., Arabes hieme et aestate peragrantes Ci., peragravi durissima hieme valles Agrigentinorum Ci., his locis … maturae sunt hiemes C., quamdiu hiems fuit N., hiemem et aestatem iuxta pati S., atra h. V., solvitur acris hiems H.; ἕν διὰ δυοῖν: pallor hiemsque (= pallor hiemalis) O.

3. pooseb. Hiems Zima = boginja zime: mactavit … nigram Hiemi pecudem V., stabat Autumnus et glacialis Hiemps O.

4. sinekdoha leto: sextam peregit hiemem Mart.; v pl.: seu plures hiemes seu tribuit Iuppiter ultimam H., post certas hiemes uret Achaicus ignis Iliacas domos H.

5. meton. zima = mraz, zmrzal: letalis h. O. smrtna groza, tu spectas hiemem succincti amici Mart.; pren.: h. amoris mutati O. ohladitev ljubezni.

Hieroclēs -is, m (Ἱεροκλῆς) Hiêrokles,

1. grški retor iz karijske Alabande, pozneje na Rodosu, Ciceronov sodobnik: Ci.

2. oče sirakuškega vladarja Hierona II.: L.

Hierosolyma -ōrum, n (Ἱεροσόλυμα iz hebr. Ierušalājim) Jerúzalem, glavno palestinsko mesto: cesar P. Elij Hadrijan je mesto na novo ustanovil, zato se je po njem imenovalo Aelia Capitolina: Ci., Plin., T., Suet., Fl., Lact., Eutr., M. Soobl. Hierosolyma -ae, f: Plin., Eccl. ali Ierosolyma in Jerosolyma -ae, f: Eccl., Vulg., tudi Hī̆erū̆sā̆lem ali Jerūsālem, fem. indecl.: Eccl. — Od tod

1. adj. Hierosolymārius 3 jeruzalemski; kot šalj. vzdevek Pompeja, ki se je zelo ponašal s svojimi azijskimi zmagami = jeruzalemski junak: Ci. ep.

2. subst. Hierosolymīta -ae, m (Ἱεροσολυμίτης) Jeruzalemec: Hier.

3. adj. Hierosolymītānus (Ierosolymītānus) 3 jeruzalemski: regnum Aug., episcopus Hier.

hilarus 3 in hilaris -e (izpos. iz gr. ἱλαρός) vesel, veder, dobrovoljen, dobre volje; obl. hilarus 3: Ap., fac te hilarum Ter. bodi dobre volje, fac nos hilaros Pl. udobrovolji nas, vita hilara Ci., hilari convivae Ci. ep., frons hilara Caecil. ap. Gell. vedro čelo; obl. hilaris -e: Col., Plin., Q., Stat., Suet., dies Ter., homo Varr. fr., animus Ci., esse vultu hilari atque lacto Ci., oderunt hilarem tristes H., h. populus, pietas O., poena Mart., cavaedium Plin. iun., hinnitus Ap.; komp.: oculi, litterae hilariores Ci., marmor hilarius Plin.; superl.: hilarissimus conviva Pl. Adv.

1. hilare: Afr. fr., Suet., Gell., acceptus hilare atque ampliter Pl., h. in templum Iovis se conferre Corn., h. vivere Ci.; v komp.: hilarius loqui Ci., quo laetius atque hilarius pullulent Col., quae hilarius … scripsi Plin. iun.

2. hilariter: Aug., Vulg.; kot inačica tudi pri: Corn. Subst. hilaria -ōrum, n: Lamp., Macr. ali hilaria -ium, n (sc. sollemnia): Vop. veseli praznik, ki so ga obhajali Kibeli na čast ob pomladanskem enakonočju (dne 25. 3.).

hinnuleus (hīnuleus, bolje īnuleus) -ī, m (iz gr. ἔνελος jelen)

1. mulino žrebe (od žrebca in oslice), mlad mulec: Varr.

2. jelenček, srnjaček: Pr., Plin., vitas inuleo me similis, Chloē H.

Hipparchus -ī, m (Ἵππαρχος) Hipárh,

1. grški matematik in zvezdoslovec iz Niceje okrog l. 160 pred Kr.: Ci. ep., Col., Mel., Plin.

2. starejši sin samodržca Pejzistrata; l. 514 sta ga Harmodij in Aristogejton umorila: Plin., Gell.

Hippiās -ae, m (Ἱππίας) Hípias (gen. Hipia),

1. mlajši Pejzistratov sin; zaradi svojega ostrega ravnanja je bil pregnan iz Aten; l. 510 se je zatekel k perzijskemu kralju; po bitki pri Maratonu je umrl: Ci. ep., Gell., Iust.

2. slavni sofist iz Elide, Sokratov sodobnik: Ci., Q., Ap.

3. prijatelj makedonskega kralja Perzeja: L.

4. neki Tesal(ij)ec: L.

5. sloviti grški slikar: Plin.

Hippodamē -ēs in Hippodamēa ali -īa -ae, f (Ἱπποδάμη, Ἱπποδάμεια = Krotilka konj) Hipódama, Hipodamêja,

1. lepa hči Ojnomaa (Oenomaus), kralja v elidski Pizi, ki jo je hotel za ženo dati tistemu, ki bi ga v (konjski) dirki premagal. Pelops je Ojnomaovega voznika Mirtila podkupil, da je iz voza potegnil glavni žebelj; tako se je voz med dirko zvrnil in Pelops si je pridobil soprogo, ki mu je rodila Atreja in Tiesta: V. (z obl. -ē), Enn. ap. Ci. (z obl. -ēa), O., Pr. in Val. Fl. (z obl. -īa); od tod preg.: dotatae regnum vetus Hippodamiae Pr. = velika sreča.

2. hči Lapita Atraksa (Atrax), Pejritoova soproga; na njeni svatbi se je vnel boj med Lapiti in Kentavri (gl. Lapitha): O. (z obl. -ē in -īa).

Hippolyta -ae in Hippolytē -ēs, f (Ἱππολύτη) Hipólita,

1. amazonska kraljica, Antiopina in Melanipina sestra; nosila je zlat pas, ki ji ga je dal oče Ares, a ji ga je na Evristejev ukaz odvzel Herkul; nato je postala soproga Herkulovemu spremljevalcu Tezeju in mu rodila sina Hipolita: Pl. (z obl. -a), V., Pr., Hyg. in Iust. (z obl. -ē).

2. soproga kralja Akasta v Jolkosu, ki je skušala Peleja zapeljati; ko se ji ni vdal, ga je pri soprogu obdolžila nečistih namenov. Nato je Akast Peleja poslal v boj s Kentavri, iz katerega so ga rešili bogovi: Hyg., Magnessa Hippolyte H.

hippomanes -is, n (gr. τὸ ἱππομανές)

1. konjska besnost, kobilja sluz = lepljiva mokrota iz materničnega vratu pójave kobile: V. (ki jo tudi opisuje z: matri praereptus amor), Tib., Pr., (pri Col. ἱππομανὲς venenum)

2. konjski strup, konjska vranica = črn izrastek na čelu novorojenega žrebička: Plin., Iuv. (V. ga opisuje z: nascentis equi de fronte revolsus amor). Oboje so starodavniki rabili kot čarovno snov v ljubezenskih napitkih.

3. bot. neka rastlina, po kateri se konji gonijo: Serv.

Hippōnax -actis, m (Ἱππῶναξ) Hipónaks znamenit jambski pesnik iz Efeza, okrog l. 540 v Klazomenah, od tod imenovan tudi Clazomenius Klazomenski; izumil je verz (gr. σκάζων) šepavi jamb (holijamb): Ci., H., Plin. — Od tod adj. Hippōnactēus 3 (Ἱππονάκτειος) Hiponaksov = zbadljiv, rezek: praeconium Ci. ep. (o zabavljici Licinija Kalva); subst. Hippōnactēī -ōrum, m (sc. versūs, σκάζοντες) Hiponaksovi veri: Ci.

hippopērae -ārum, f (gr. ἱπποπῆραι) jezdna torba iz usnjate kože: Sen. ph.