Franja

dispēnsātor -ōris, m (dispēnsāre) oskrbnik, upravitelj, izplačevalec, blagajnik: Varr., Ci., Iuv., Mart., Suet.

dominus -ī, m (domus; dominus „v hiši bivajoči“)

1. hišni gospodar, gospod, upravitelj (v hiši): Kom. idr., nec domo dominus, sed domino domus honestanda est Ci., servum contra dominum armare Ci., domino a familiā suā manus adlatas esse Ci.; sg. dominus tudi mladi gospod, mladi (domači) sin: Pl.; pl. domini = gospod in gospa, hišni gospodar in hišna gospodarica: Ci. idr.

2. gospodar = lastnik, posestnik, imetnik: d. aedificii, frumenti, pecuniae Ci., copiosae pecuniae Ap., dominum expellere de praedio Ci., arationes ab dominis relictas esse Ci., d. navis N., dites domini T. bogati zemljiški posestniki, d. equi, insularum Suet., aedium Icti., Symm.; occ. prireditelj
a) gledališke igre: Pl. (Asin., Prolog. 3).
b) gladiatorske igre: Ci. (Ep. ad Attic. II, 19, 3).
c) pojedine = gostitelj: Petr., Gell., epuli d. Ci., convivii d., dominorum invitatio L.
č) dražbe: Ci. (Pro Quinctio 15, 50).
d) stavbni gospodar, naročnik zidave: Ca., Vitr.

3. pren. (vrhovni) gospodar, nadoblastnik, poveljnik, načelnik, vladar, tiran: vitae necisque L. idr., omnium gentium, contionum, legum Ci., rei Ci. (o sodniku), d. in aliquem (nad kom) Ci., Xvir (= decemvir) in urbem ut dominus venit Ci., servos Siculorum dominos esse voluisti Ci., sui quemque iuris esse dominum Ci. vsakdo ima … v oblasti, gravissimi domini, terror … diurnus ac nocturnus metus Ci., d. virtutum omnium Arn.; occ.
a) zakonski mož, soprog: domino erat anxia rapto O.
b) ljubimec: iam dominum appellat O., mihi blanditias dixit dominumque vocavit O.
c) (ljubi) gospod kot pozdrav, prijazen nagovor: Sen. ph., Mart. (LXXXVIII, 2); dvoumno: dominos identidem appellans Suet. (Claud. 21, 29).
č) gospod kot častni naslov, poseb. rimskih cesarjev: Mart., Suet., Aug., perambulante domino (sc. Tiberio) viridia Ph.
d) gospod = Jezus Kristus: Eccl.
e) pesn. atrib. (adj.) dominus -a -um = gospodov, zapovedujoč: in dominum serva vocata torum O., in dominos ius habet ille deos O. nad oblastnimi bogovi, terrarum dominum pone supercilium Mart. resnoba, ki zapoveduje svetu. Sinkop. domnus -ī, m: Aug.

epistatēs -ae, m (gr. ἐπιστάτης) upravitelj, nadzornik: Ca., Tert.

gubernātor -ōris, m (gubernāre)

1. krmar: PL., O., PLIN. IUN., SUET., summi gubernatores, gubernatoris ars CI., scientia gubernatorum C., gubernatorem iubet eo dirigere navem N., gubernator..., qui navem ex hieme marique scopuloso servat N., gub. bonus, pessimus Q.; preg.: tranquillo quilibet gubernator est SEN. PH.

2. metaf. vodnik, voditelj, upravitelj, vladar, ravnatelj: Q., AP., gubernator contorsit equos ENN. FR., eorum ventorum ... quasi gubernator CI. EP. (gl. ventus), rei publ. gubernatores CI., tracto pede quasi gubernator regeret iter S. FR., gub. poli SEN. TR. bog.

īnstitor -ōris, m (īnstāre, prim. mercaturam instare kupčevati, tržiti) kaki prodajalnici načelujoči upravitelj, prodajalec, raznašalec trgovčevega blaga, tržec, krošnjar: fuit institor mercis L., institor ad tunicam veniet discinctus emacem O., cauponis Icti. ali popinae Sen. ph. natakar, temerarius Mart., cadurci Iuv., habet institores aqua Sen. ph.; pren.: eloquentiae Q. razkazovalec.

prae-ses -idis (sedēre) „sedeč spredaj pred kom, čim“

1. adj. zaklanjajoč, braneč, varujoč, ščiteč: locus Pl. zaklonišče, dextra Sen. tr., praesides di Cu. bogovi zaščitniki; subst. m in f branitelj(ica), branilec (branilka), varuh(inja), zaščitnik (zaščitnica): Pl., Plin. iun., Cels. idr., templorum Ci., senatus rei publicae praeses Ci., praesides imperii deos precatus T., caruerunt praeside Delphi O., praesides provinciarum exercitūs L., adiudicatae praesidem terrae deam Sen. tr.

2. vodeč, oskrbujoč, na skrbi imajoč, kot subst. m in f voditelj(ica), prednik (prednica): praeside bellorum deo Q., praeses belli Tritonia virgo V., praeses rerum (sc. Caesar) O. vladar sveta, praeside pendet ab uno O. od enega vladarja; occ.
a) predstojnik, upravitelj kake province = cesarski namestnik v provinci: Gell., Lact. idr., praeses Moesiae, Syriae T., provinciae Plin. iun., Suet., Aquitaniam praesidi honore administrans Eutr.
b) podpoveljnik, legat: semel tantum per praesidem dimicavit Eutr.

prōcūrātor -ōris, m (prōcūrāre)

1.
a) oskrbnik, oskrbovalec, upravnik, upravitelj, načelnik, nadzornik, zastopnik, namestnik: Icti., peni Pl. nadzornik jedi, ludi T. načelnik gladiatorske šole, regni T. državni upravnik, urbis Suet. mestni načelnik (prefekt), procurator aquarum Front. nadzornik voda.
b) upravitelj, poslovodja, zastopnik: agere aliquid per procuratorem Ci., Quinctii Ci., Domitillae Suet.

2.
a) nadzornik, paznik, čuvaj: [in] has a procuratore ternos pullos exigit eosque, cum creverunt, quinquagenis denariis vendit Varr.
b) višji upravnik, nadupravnik, višji upravitelj, nadupravitelj, (nad)oskrbnik, (nad)opravnik, poslovodja, ki zastopa gospodarja in upravlja posestvo (posestva) v njegovem imenu: Ci., Icti., Vulg. idr., procurator rationes accipiebat Petr.
c) (višji) upravitelj cesarskih dohodkov v Rimu in v provincah, prokurátor, ki je imel nad prebivalci province tudi ius gladii: Plin. iun., Icti. idr., Iudaeae, Asiae T., Caesaris T., Aegypti, Galliae, urbis Suet., Christus Tiberio imperitante per procuratorem Pontium Pilatum supplicio affectus erat T.
d) pravni zastopnik, odvetnik: Inst., Icti.

Opomba: Prŏcurator: O. (Ara amatoria 1, 587).

rēctor -ōris, m (regere) vodnik, vodja, voditelj, vladar, gospodar, upravljalec, upravitelj, predstojnik, ravnatelj, krmar, voznik, usmerjevalec: navis rector Ci. krmar, equi S., T. jezdec, elephanti L.; metaf.: civitatis rector Ci. vladar, Dolopum O. ali Thebarum H. kralj, maris, deûm, Olympi O. gospodar, vladalec, peditum T. vodnik, castris (= castrorum) Lucan., Syriae rector T. namestnik; o pedagogu, učitelju, mentorju: Suet. idr., custos rectorque Plin. iun.; o neživih subj.: animus ille rector dominusque nostri Sen. ph., rector nostri animus Ap., iudicis vultus … rector est dicentis Q.

regimen -inis, n (regere)

1. vodenje, krmarjenje, krmiljenje, upravljanje, vodstvo: fluctūs regimen (sc. navis) impediunt T., regimen cohortium, equorum T. vrhovno poveljstvo, nadpoveljstvo.

2. uprava, upravljanje, vlada, vladavina, vladanje, vladarstvo, (nad)oblast: totius magistratus L., rei publicae T., vitae Lucr.; occ. abs. = državno vodstvo, državna oblast, vladarstvo, gospostvo: Enn., Stat. idr., regimen in omnia T.

3. meton. kar ravna, uravnava, vodi, krmili
a) pesn. krmilo: Petr. poet., regimen carinae flectere O.
b) pren. vodnik, voditelj, vladar, (po)glavar, upravitelj: rerum L. države, rerum humanarum Val. Max.

vicārius 3 (vicis) nadomeščajoč, nadomesten, nadomestilen: Amm. idr., quibus in rebus ipsi interesse non possumus, in iis operae nostrae vicaria fides amicorum supponitur Ci., anima Sen. rh., mors Hyg., Ps.-Q. (Decl.) ki jo kdo sprejme namesto drugega. Od tod subst.

1. vicārius -iī, m
a) namestnik nasploh: Col. idr., nolite mihi subtrahere vicarium meae diligentiae Ci. (o nasledniku pri konzulatu), defunctumque laboribus aequali recreat sorte vicarius H.
b) namestnik kakega vojaka: dare vicarios Ci., alicui vicarium expedire L. priskrbeti namestnika, vicarium accipere L.
c) podsuženj, ki ga ima kak suženj (naspr. servus ordinarius): Pl., Mart., Dig. idr., peculia omnium vicariique retinentur Ci., sive vicarius est, qui servo paret H.
d) namestnik, vikarij pretorijskega prefekta (praefectus praetorio) kot upravitelj kake dežele: Africae, Hispaniarum pozni Icti.
e) namestnik, pribóčnik, adjutánt kakega vojaškega poveljnika: Cod. I.
f) zastopnik kake tuje obveze: damni Pap. (Dig.).

2. vicāria -ae, f
a) namestnica: se pro coniuge vicariam dare Sen. ph. žrtvovati se za soproga.
b) namestniško dostojanstvo, vikarijsko dostojanstvo, služba (funkcija) namestnika (vikarija), namestništvo, vikar(ij)stvo: Cod. Th., Amm.

vīlicus (slabše vīllicus) 3 (vīlla) k pristavi (podeželskemu dvorcu) sodeč, podeželski, vaški, selski: vilica nomina lini Aus. Od tod subst.

1. vīlicus -ī, m oskrbnik pristave, pristávnik, oskrbnik ali upravitelj podeželskega dvorca, suženj ali osvobojenec, ki so mu bili podrejeni drugi sužnji podeželskega dvorca: Ca., Varr., Col. idr., emimus, quem vilicum imponeremus Ci., vilicus silvarum et … agelli H.; metaf. nasploh oskrbnik, upravitelj (npr. kake velike mestne hiše), nadzornik, predstojnik: urbis Iuv., aquaeductuum Front., malum vilicum esse imperatorem Lamp.

2. vīlica -ae, f pristávnica, oskrbnica pristave (podeželskega dvorca), nav. obenem pristavnikova žena: Ca., Col., Mart., Iuv.; kot tip podeželske lepotice = podeželska (kmečka) deklina: sordebant tibi vilicae concubinae hodie atque heri Cat.

inter-rēx -ēgis, m začasni kralj (vladar), kraljev namestnik, državni upravitelj. Po L. je bil prvi interrex izvoljen po Romulovi smrti, da bi vodil volitve novega kralja. Izraz se je ohranil tudi še pozneje (gl. interrēgnum): L. Flaccus interrex (kot državni upravitelj) legem de Sullā tulit Ci. interregem prodere Ci. ali creare L. ali nominare L. Njegova vlada je trajala 5 dni, potem pa je določil novega upravitelja za isto dobo; to se je ponavljalo do izvolitve novih konzulov.

magister -trī, m (dvojni komp. k deblu adj. māg-nus) pravzaprav „višji“ (naspr. minister)

1. najvišji, največji, predstojnik, načelnik, nadzornik, vodja, ravnatelj, vrhovnik: populi Ci., Sen. ph. (uradni naslov diktatorjev), equitum L., N., Sil., Suet. poveljnik konjenice (in hkrati diktatorjev uradni pomočnik), peditum Amm. poveljnik pehote, armorum (= militum) Amm., rei militaris L. ali militiae S. ali belli Sil. vojskovodja, sacrorum L. nadsvečenik, morum Ci. ep. nravstveni nadzornik (= cenzor), curiae Pl., vici Suet. podžupan (mestne četrti), okrajni predstojnik, chori canentium Col. glasbeni vodja, zborovodja, pevovodja, operarum (operum) Col. nadzornik = officiorum singulorum Col., toda magister officiorum Amm., Aur. kancler, minister za notranje zadeve, tudi samo magister (sc. officiorum) Cass. dvorni maršal, dvorni upravitelj, societatis ali in societate Ci. ep. ravnatelj družbe glavnih (davčnih) zakupnikov (publicani), scripturae ali in scripturā Ci. ravnatelj družbe za dohodke od pašnikov (za pašnino) (od tod: in scripturā pro magistro dat operas Ci. je podravnatelj … ), pecoris Varr., Ci., L. nadpastir, ovium V. ovčar, elephanti L., Sil. vodnik (gonič) slonov, asini Ap. oslov lastnik, oslar, navis (navium) L., Petr., Sil., Amm. poveljnik ladje, ladjevodja (gr. ναύαρχος), pa tudi lastnik ladje, ladjar (in obenem vodja, gr. ναύκληρος): H., pesn. tudi krmar: V., convivii Varr., Ap. ali cenandi Ci. ali cenae Mart. (= gr. συμποσίαρχος) vodja pojedine, prvomestnik pri pojedini, urejevalec pojedine, „stoloravnatelj“, memoriae Amm. pisarniški ravnatelj, tajnik.

2. occ.
a) znanstveno izobražen učitelj (naspr. discipulus): H., Sen. ph., ludi magister Ci. ali magister disciplinae Col. šolnik, učitelj, ludi litterarii magister Amm., Aur. učitelj začetnih naukov (= osnovnošolski učitelj), docendis publice iuvenibus (dat.) magister Gell. javni učitelj, artis Q., artium Ci., Petr., artium liberalium Aug., dicendi Ci., eloquentiae Q., rhetoricus Amm., religionis, virtutis Ci., vivendi N. fr., Petr., Suet., uti magistro volo Ci., invideo magistro tuo, qui te tantā mercede nihil sapere docuit Ci.; od tod nadzornik mladine, vzgojitelj, pedagog: me filiis relinquont quasi magistrum Ter.; metaf.: Sil., est omnium rerum magister usus Ci., usus est magister optimus Ci., me docuit usus magister egregius Plin. iun., stilus optimus dicendi magister Ci., stultorum iste (sc. eventus) magister est L., timor, non diuturnus magister officii Ci., magister artis ingeniique largitor venter Pers., muti magistri Gell. knjige.
b) gladiatorski mojster, borilni učitelj gladiatorjev: Tert.
c) učitelj razrezovanja: Iuv.
d) predstojnik strelnih enot (strelil), poveljnik strelnega orožja: Amm.
e) stečajni upravitelj, upravitelj stečajne mase (konkurzne imovine): Ci. idr.

3. metaf. vodnik, svetovalec, pobudnik, predlagatelj, spodbujevalec, povzročitelj, vzročnik: Mart., si quis magistrum cepit ad eam rem improbum Ter., qui dux isti quondam et magister ad despoliandum Dianae templum fuit Ci., ferre se magistrum alicuius rei T., magistrum (sc. Senecam) exuere T. odstraniti, saepe in magistrum scelera redierunt sua Sen. tr., servire timido pudet magistro Stat.

prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.

prō-cūrō -āre -āvī -ātum (prō in cūrāre)

1. (po)skrbeti za kaj, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), upravljati, negovati, gojiti: H., Sil., Ap., Gell., sacra N., sacrificia publica C., se Pl. ali corpus V., rem Ci. streči si, (u)streči telesu, (po)skrbeti za telo, arbores Ca., semina, plantas Pall.; z dat. skrb imeti za koga, kaj, skrbeti za koga, kaj, na skrbi (v oskrbi) imeti koga, kaj: bene procuras mihi Pl., procurare victui potuique Arn., operibus publicis Icti. voditi.

2. occ.
a) opravljati kaj za koga, upravljati kaj za koga, v imenu koga: O., Plin., alicuius negotia Ci., N., Precianam hereditatem Ci., alienum imperium Cu.; z dat. personae biti upravnik (opravnik, upravitelj, oskrbnik, poslovodja) koga: Fr., patri Icti.; poseb. (abs.) biti upravitelj cesarskih dohodkov, biti prokurátor: Icti., cum procuraret in Hispaniā Plin. iun., procurante Pontio Pilato Iudaeam Vulg.
b) z daritvami, z bogoslužnimi opravili (skušati) odvrniti (odvračati) zloveščost (zlovešče napovedi) kakega zlega znamenja, (skušati) (s)pokoriti se, (skušati) spraviti (spravljati) se ob kakem zloveščem znamenju, (skušati) pomiriti (pomirjati) božanstvo ob kakem zloveščem znamenju: Val. Max. idr., monstra Ci., prodigia L., ostentum L., Ph., mea tela procures O., somnia Tib.; abs.: Iovi hostiis maioribus Gell. Jupitra pomiriti (pomirjati) z … ; impers.: simul procuratum est L. se je opravila spravna daritev (spravina).

Opomba: Pesniki (npr. O., Tib.) merijo včasih prŏcuro.

Magnillus -ī, m Magníl, Simahov sorodnik in prijatelj, upravitelj Ligurije, vicarius Africae 391—393 po Kr.: Symm., Cod. Th.

Nōnius 3 Nónij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Nonius Sufēnās Mark Nonij Sufenat, pompejevec, tr. pl. l. 56: Ci. ep.

2. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Cezarjev podpoveljnik (legat) v Afriki in Hispaniji: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp.

3. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Avgustov prijatelj, poročen s sestro Kvintilija Vara, obtožen zastrupljanja, a spoznan za nedolžnega; menda konzul l. 6 po Kr. (nam. Aruntija): Plin., Suet. (ki ga imenuje Nonius Asprenas in Asprenas Nonius).

4. C. Nonius Asprenas Gaj Nonij Asprenat, sin prejšnjega; pod poveljstvom svojega ujca Kvintilija Vara se je udeležil bitke v Tevtoburškem lesu (gozdu), kjer se je srečno rešil, pozneje (l. 14 po Kr.) pa je bil upravitelj v Afriki: T.

5. Nonius Marcellus Nonij Marcel, rim. slovničar ob koncu 3. stoletja po Kr.; njegovo delo Compendiosa doctrina per litteras se nam je ohranilo, čeprav precej okrnjeno.

Numēnius -iī, m (Νουμήνιος) Numénij, gr. moško ime.

1. namestnik kralja Antioha in upravitelj na ozemlju Mesene: Plin.

2. eden od poslancev iz Hene in priča proti Veru: Ci.

3. poslanec kraljev Ptolemaja VI. in VII. v Rim, da se je zahvalil senatu za pomoč proti Antiohu IV.: L.

4. iz Herakleje, učenec zdravnika Dievha, vir za Celzijeve recepte: Cels.

5. iz Apameje, filozof platonik (po drugih pitagorejec): Macr.

Orontobatēs -is, m (Ὀροντοβάτης) Orontóbat, soregent in zet karijskega satrapa Piksodara, po njegovi smrti l. 334 upravitelj satrapije, branilec Halikarnasa pred Aleksandrom Velikim l. 334, poveljnik perzijskih čet pri Gavgameli (Gavgamelah): Cu.

sequester -tra -trum in (pozneje) sequester -tris -tre (sequī, secus²) „sledeč“, posredujoč: pace sequestrā V., STAT. po posredovanju miru, v zavetju miru. Od tod subst.

1. sequester -tris, (redko -trī), m
a) posrednik, posredovalec, pogajalec, mešetar, ki so ga izkoristili za podkupovanje sodnikov ali ljudstva: aut sequestres aut interpretes corrumpendi iudicii CI., cuius tu tribus venditorem et corruptorem Plancium fuisse clamitas CI. candidatus per sequestrem agit SEN. PH.; od tod pren. = zapeljivec (zapeljivka), zapeljevalec (zapeljevalka), podkupovalec (podkupovalka), zavódnik (zavódnica): qui suam pudicitiam sequestrem periurii fieri passi sunt VAL. MAX.
b) posredovalec, posrednik v prepirih, ki so mu zaupali sporni predmet (denar ipd.) v začasno hrambo, sekvéster (= uradno določen začasni upravitelj): DIG. idr., nisi das sequestrum aut arbitrum PL., iam sequestri placebant PETR., apud sequestrem depositum erat GELL.
c) sploh posredovalec, posrednik, pogajalec: pacis LUCAN., SIL., Menenius Agrippa inter patres ac plebem publicae gratiae sequester fuit SEN. PH.

2. sequestra -ae, f posredovalka, posrednica, pogajalka: pacis STAT., stupri AP.

3. sequestrum -trī, n ali sequestre -tris, n sekvéster, uradno določeno začasno upravljanje, založitev, izročitev, položitev, hramba (shranitev) spornega predmeta pri tretji osebi: sequestro (dat.) ponitur PL. ali sequestro data PL. pod sekvester, v hrambo, v shranitev, sequestro ponere GELL., deponere in sequestre DIG., pecuniam sequestre (ali morda in sequestre) ponere DIG.