Franja

alternābilis -e (alternāre) spremenljiv, nestalen: Acc. fr.

cadūcus 3 (cadere)

1. padajoč, padel, pal: aqua Varr., O., folia O. odpadlo listje, lacrimae O., fulmen H. zalučana strela; pesn.: bello caduci Dardanidae V. v vojni padli; subst. cadūcum -ī, n odpadel cvet: Cael.

2. zrel, da odpade, odpadljiv, osipljiv: frons, flos O., vitis naturā est caduca Ci., lignum,... caducum in domini caput H. ki je hotelo pasti; pesn.: si mora praesentis leti tempusque caduco oratur iuveni V. mladeniču, odločenemu za smrt.

3. pren.
a) padav, minljiv, nestalen, slab, šibek, ničev: res humanae fragiles caducaeque Ci., alia omnia falsa, incerta, caduca, mobilia Ci., fama, spes, preces O., ignis Sen. ph. vodena strela.
b) jur. = kar zapade tujim dedičem ali državni blagajni, zapadel, brez lastnika, nikogaršnji: in via caducae hereditatis Ci., possessio Iust., bona Icti.; subst. cadūca -ōrum, n nikogaršnja posestva: Icti.; pren.: doctrinae possessio quasi caduca (zavržena) atque vacua Ci.
c) medic. padavičen, božjasten, epileptičen: puer Ap., equus P. Veg., morbus Ap. h. ali passio Isid. padavica, božjast, epilepsija. — Adv. cadūciter padavo, navzdol: Varr.

claudus (st.lat. clūdus, vulg. clōdus) 3

1. hrom, šepast, šepav, kruljav: sutor Pl., deus Ci., (Agesilaus) claudus altero pede N. hrom na eno nogo, cl. utroque pede Vulg., claudi ac debiles equi L., pars (serpentis) volnere clauda V., pede poena (Poena) claudo H. šepava, počasna, claudus ex utero matris suae Vulg. že od rojstva hrom; subst. claudus (clōdus) -ī, m hromec, šepavec: claudus pedibus Vulg. hromonožec, pl. claudi (clodi): Arn., Cypr., Vulg., claudi ac pedum vitio afflicti Lact. šepavci in hromotniki; preg.: iste „claudus“, quem ad modum aiunt, „pilam“ Ci. je prejel žogo kakor kak hromec (ne da bi se mogel zanjo potruditi s svojo močjo).

2. pren.
a) šepav, hrom, oviran, okoren: ad mandata claudus, caecus, debilis Pl.; o stvareh okoren, neroden (poseb. o plovilih, ladjah s polomljenimi vesli na eni strani): clauda navigia aplustris fractis Lucr., contemplatus... claudas mutilasque naves L., clauda et inhabilia navigia Cu., claudae naves raro remigio T.; pesn.: clauda alterno carmina versu O. zaradi pentametra šepave, t.j. elegične.
b) o abstr. omahljiv, nestalen: clauda nec officii pars erit ulla tui O., fides Sil.; ret. brez osnove, ničev: clausulae Q.

commoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. (z)ganiti, (za)gibati, premakniti (premikati): vectibus subiectis signum Ci., columnas Ci. odpraviti, glebam commosset (gl. opombo) in agro … nemo Ci. nihče ne bi bil razbil grude, si una littera commota sit Ci. ko bi se z mesta vzela, nummus in Gallia nullus … commotus est Ci. noben belič se ni obrnil = porabil, ni prišel v promet, c. languentem ali aliquem sui commodi causā Ci. na noge spraviti, radit iter liquidum neque commovet alas V. in pri tem ne gane s perutmi, c. caput Petr., colla Col. izviniti, izpahniti, aequora Lucr. razburkati, saxa, membra stupentia Cu., limites Tert., commoto simul omnium aere alieno T. ker se je vsem hkrati odpovedalo posojilo; pren.: alicui bilem c. Ci. ep. žolč razdražiti = razjeziti; arma c. Cu., Sil. orožje premakniti = (za) orožje zgrabiti, vojno začeti. Od kod? aliquem ab Amalthea Ci. ep., favos sedibus suis (abl.) Col. Posebne zveze: hunc (cervum) … rabidae venantis Iuli commovere canes V. so vzdignile (podžgale); obr.: sacra c. V. (o praznikih) sveto premo zganiti (okrog nositi), tako tudi: c. tripodes Sen. tr., ancilia Serv., struem deo ali samo struem Ca.; pren. (šalj.): mea si commovi sacra (= prevaro) Pl.; voj.: agmen loco c. Sis. ap. Non. premakniti, posteaquam … praetorem commosse (gl. opombo) ex eo loco castra senserunt Ci. da se je pretor vzdignil, da je odrinil, c. aciem L. bližati se v bojnem redu, hostem ali hostium aciem L. prisiliti k umiku; pren.: experiamurque, si possimus cornua commovere disputationis tuae Ci. Pogosto refl. se commovere ganiti (gibati) se, premakniti (premikati) se: neque me commovere possum prae formidine Pl., quis sese commovere potest, cuius ille (Roscius) vitia non videat? Ci., commovere se non sunt ausi N., si se commoverit L., Lanuvii hastam se commovisse L., iam se omnis turba commoverat Plin. iun. Od kod? c. se istim Ci. ep., se ex eo loco Ci., domo ali Thessalonicā se non c. Ci. ep. ne ganiti se, ne oddaljiti se.

2. pren. telesno ali duševno vzdražiti, razdražiti, dražiti, razvne(ma)ti, (z)motiti: quod perleviter commotus fuerat Ci. ep., quae causa Oppianici mentem maxime commovebat Ci., mente commotus Plin. zmeden, commotus habebitur H. za zmešanega, norega, mens commota H., Plin. zmešanost, norost; occ.
a) ganiti koga, seči komu do srca, pretres(a)ti, prevze(ma)ti, zbuditi (zbujati), mikati, zanimati koga: (puella) commorat (gl. opombo) omnes nos Ter., c. iudices Ci., theatrum Q., multitudo misericordiā commota, populus lacrimis Iunii commotus, commoveri Roscii morte, civium fletu Ci., commoti patres vice fortunarum humanarum L., non odio, sed miseratione commotus Cu. ganjen, fortes viri dulcedine gloriae commoti Ci. ki jih je prevzela slast; nec sane satis commoveor animo ad ea, quae vis, canenda Ci. ep. te stvari, ki naj jih opevam po tvoji želji, me sploh ne zanimajo dovolj.
b) vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), vznemiriti (vznemirjati), (pre)strašiti, osupniti: si quos adversum proelium commoveret C., non solum commoveor animo, sed etiam toto corpore perhorresco Ci., senatus commotus perturbatusque discedit Ci., quibus rebus vehementer commotus C., quibus ex rebus Caesar vehementer commovebatur Auct. b. Afr., nova re commoti N. preplašeni, militum interitu commotus rex Cu., commotus est Tiberius T.; in hac (virgine) commotus sum Ter. pri tej (devici) sem se presenetil, zaljubil sem se vanjo, vidi enim vos in hoc nomine, cum testis diceret, commoveri Ci. da ste pri tem imenu osupnili.
c) (raz)dražiti = razjeziti, razkačiti, razsrditi, razbesneti: animi iudicum impudentiā defensionis commoventur Ci., cum esset ex aere alieno commota civitas Ci., sensit Neptunus graviter commotus V., qui me commorit (gl. opombo), flebit H., c. contionem Cu.
č) omajati, spodnesti (z neslogo): commotā principis domo T.
d) koga nagniti (nagibati), spodbuditi (spodbujati), napotiti, priganjati k čemu: commovit me Ci., neque aequitate orationis neque auctoritate Marcelli commotus est Ci., ab his historia commota est, ut auderet uberius … dicere Ci., usque eo commotus est, ut … Ci., commoveri et amore fraterno et existimatione vulgi C., tua nos voluntas commovit, ut de ratione dicendi conscriberemus Corn., c. homines ad turpe compendium Corn.; pogosto pt. pf. commōtus 3, ki se večinoma ne sloveni: his iniuriis commotus Ci. zaradi teh krivic, hoc nuntio commotus C., N. na to vest, his litteris nuntiisque commotus C.

3. (s prolept. obj.) vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), napraviti (napravljati): risum, alicui misericordiam Ci., miserationem Q., qui desideria imperitorum misericordiā commovet Ci., c. magnum et acerbum dolorem Ci., invidiam in me Ci., suspicio commovebatur Ci. sum se je začel vzbujati, ira tyranni commota est O., c. tumultum aut bellum in Sicilia Ci. povzdigniti, magnos belli aestus Lucr., tempestates certo signo commoventur Ci., hoc infiniti clamores commoventur Plin. iun., plures lacrimas c. Cu. izvabiti; occ. sprožiti, zastaviti besedo, začeti govoriti o čem: nova quaedam c. Ci. — Od tod

I. adj. pt. pr. commovēns -entis ganljiv, v srce segajoč, živ; v komp.: hoc castigandi genus commoventius visum Sen. rh. —

II. adj. pt. pf. commōtus 3

1. omahljiv, negotov, nestalen, neodločen: genus (dicendi) in agendo Ci., aes alienum T.

2. vzburjen, razburjen, razvnet, razsrjen, srdit, vzdražen, razdražen, pobesnel: Sen. ph., Aur., commoto similis Suet., commotus maiorem in modum Claudius T., commotior animus Ci., commotius ad omnia turbanda consilium L. sklep, sprejet v razburjenosti in zmožen, da vse sprevrže, commotissima et familiaris oratoribus figura Fr. — Adv. v komp.: contradicere aliquanto commōtius Aug.

Opomba: Kontr. obl. iz perfektove osnove: commōrunt (= commōvērunt): Lucr., commōrit (= commōverit): Caelius in Ci. ep., H., commōrat (= commōverat): Ter., commōssem, commōsset, commōsse (= commōvissem, commōvisset, commōvisse): Ci.

commūtābilis -e (commūtāre)

1. spremenljiv, nestalen: verbi principia Varr., vitae ratio Ci., res publica Ci.; adv. commūtābiliter spremenljivo, na spremenljiv način: Boet.

2. ret. exordium c. spremenljiv uvod = obraten uvod, zasukljiv uvod (ki ga lahko nasprotnik z majhno spremembo uporabi v prid svoji stranki): Ci., Q.

errāticus 3 (errāre)

1. blodeč, bloden, nestalen, nestanoviten: homo Gell. potepuh, stellae Varr. fr., Sen. ph. premičnice, Delos O., vitis serpens multiplici lapsu et erratico Ci. na vse strani se vijoča; (o rastlinah) samorasel, necepljen: brassicae Ca., salix Vitr., cucumis Plin.; abstr. bloden: erraticam vitam degere Lact.

2. zmoten: erraticas semitas moliamur Aug.

flexibilis -e (flectere)

1. upogljiv, gibčen, gibek, prožen, šibek: materia Ci., arcus O. vitrum Plin., betulla circulis fl. Plin.; pren.: flexibile durum, (vocis genus) Ci., vox fl. Q.

2. metaf. ki se da voditi, vodljiv, okreten, gibek, omahljiv, nestalen: nihil est tam flexibile quam sensus civium Ci., fl. aetas, oratio Ci., nihil non flexibile ad bonitatem Ci. nič nespravljivega, avaritia durissimum (najtrdovratnejše) malum minimumque flexibile Sen. ph., fl. ingenium Plin. iun., flexibiles in quamcumque partem ducimur a principe Plin. iun. Adv. flexibiliter voljno: Aug.

fluctuābundus 3 (fluctuāre) omahujoč, nestalen: Aug., Ambr., Cypr.

fragilis¹ -e (frangere)

1. zlomljiv, razlomen, krhek: calami, rami V., culmus V. ali phaselus H. suh, myrtus, rates H., cadi, coryli O., aquae fragiles O. led, poma Cels. manj sočnato, suho, aes malleis fr. Plin., fragilior penna scarabaeorum Plin., caput ictibus parvis fragile Gell.

2. metaf. razpadljiv, slaboten, nebogljen, onemogel: natura Lucr., Pediatia H., eos (Romanos) foris invictos, domi fragiles esse Iust., fragilissimus alvus Acc. ap. Non.; enalaga: anni O. leta nebogljenosti; occ. minljiv, nestalen, nestanoviten: nihil tam fragile quam voluntas civium Ci., fragile corpus animus sempiternus movet Ci., res humanae fragiles caducaeque sunt Ci., divitiarum et formae gloria fluxa et fragilis est S., nulli vita fragilior Plin.; adv.: laetitia fragiliter splendida Aug.

im-perpetuus (in-perpetuus) 3 netrajen, nestalen, nestanoviten: cui quid abscedere potest, id imperpetuum est Sen. ph.

in-aequālis -e, adv. -iter, neenak(omeren)

1. neraven: Q., inaequalia loca T., i. mensa Mart. (postrani = ne vodoravno stoječa, ker je ena noga prekratka); od tod occ. (enalaga): inaequalis tonsor H. ki dela „stopnice“, ki stopničasto striže.

2. neenak, ne vedno enak: inter inaequales portus O. ne enako velikimi, inaequaliter eminentes rupes L., campus inaequaliter sinuatur T., inaequales siccare calices H. velike in male (ali: zdaj bolj, zdaj manj polne), i. procellae H. zdaj močnejše, zdaj šibkejše (po drugih: ki morje razburkajo, da postane njegova površina neravna; prim. pomen pod 1.); od tod

3. occ. spreminjajoč se, spremenljiv, nestalen, nestanoviten: Gell., poeta i. Sen. rh., vixit inaequalis, clavum ut mutaret in horas H., i. varietas Ci., munificentia L., nihil est ipsa aequalitate inaequalius Plin. iun., res inaequalissimae Suet. prav neenake (različne) vrednosti, inaequales autumni O. nestanovitne (vremensko), zato: nezdrave; od tod

4. nezdrav: pozni Eccl.

in-cōnstāns -antis, adv. incōnstanter nestanoviten, nestalen, omahljiv, spremenljiv, negotov, nedosleden: Auct. b. Afr., Q., Lucr., Vulg., si ego sum inconstans et levis Ci., inconstanter (brez načel, nedosledno) nomen suum misit in hoc iudicium Ci., ita negare inconstanter, ut … L., quid est turpius, quid porro inconstantius? Ci., populus in omnibus inconstantissimus Sen. ph., inconstanter loqui Ci. nedosledno, haec inconstantissime (brez vsake doslednosti) dicuntur Ci. metaf. o stvareh: i. litterae Ci., venti Plin.

īn-stabilis -e

1. ne trdno stoječ, ki nima bivališča, nestalen: ubi pedes instabiles … perverti posset L., erat instabilis tellus O., cumbae V., naves O., volutatio Plin. neenakomerno gibanje (ladje), arbor V. prežagano drevo, aures imas instabiles facit O., hostis instabilis ad comminus conserendas manūs L. ki ne vztraja, da bi … , ki ne vzdrži … , instabilis manus Cu. nestalna (nomadska), roparska; enalaga: instabilis gradus Cu. negotov, locus ad gradum instabilis T. ni dajal (nudil) trdne opore.

2. metaf. omahljiv, nestalen, nestanoviten: Sen. tr., res maritimae instabilem motum habent C., nihil tam instabile quam fama T., animus V., fortuna T., fortuna incerta instabilisque Pac. ap. Corn.; adv. īnstabiliter: Aug.

mōbilis -e, adv. mōbiliter (movēre)

1. lahko premičen, gibljiv, gibčen, okreten, hiter, uren, brz, mobilen: Lucr., Pers., turris Ci., folia O., H., oculi lubrici et mobiles Ci. migotave, rivi H. vijugajoči, vijoči se, dentium mobiles Plin. majavi, Iuppiter (kot kip) manu mobilis Plin., sum pernix pedibus, manibus mobilis Pl. brzonog in brzorok, urnih nog in hitrih rok, nervis alienis mobile lignum H. cepetavček, lesen možicelj, marioneta, pajac, mobiliter palpitare Ci., mobiliter ferri, reverti mobilius Lucr., ad bellum mobiliter celeriterque excitari C. lahko in hitro; kot jur. t.t. premično imetje, premičnine: res mobiles Ulp. (Dig.) ali census mobilis Amm.

2. metaf.
a) spremenljiv, nestanoviten, nestalen, omahljiv (naspr. constans, stabilis): Plin. iun., Sen. ph., populus N., Quirites H., animus, voluntas Ci., res humanae fluxae et mobiles S., Galli in capiendis consiliis mobiles C., gens ad omnem auram spei mobilis L. spremenljiv kakor vreme.
b) gibek, gibčen, razgiban, živ(ahen), okreten, vodljiv, upogljiv, uklonljiv, razburljiv, vzdražljiv, razdražljiv: mens, animi natura Lucr., ingenium Sen. ph., Vitr., dum faciles animi iuvenum, dum mobilis aetas V., populus mobilior ad cupiditatem agri L. bolj nagnjen k, parvis rebus mobilis animus L. občutljiv za, mobilior fervor, mobilissimus ardor Ci.

mortālis -e, adv. mortāliter (mors)

I. pass.

1. umrljiv, smrten, smrti podvržen, smrti zapisan (naspr. immortālis): omne animal esse mortale Ci., animi sunt in corporibus mortalibus Ci., quid in iis mortale et caducum, quid divinum aeternumque sit Ci.; subst. mortālis -is, m smrtnik, človek: Enn., Varr., T. idr., turpe deum mortali cedere O., defendo multos mortales Ci., dux atque imperator vitae mortalium animus est S.; mortāle -is, n smrtno, umrljivo: mortale immortali propinquare non potest Lact.; metaf. minljiv, nekaj časa trajajoč, začasen, nestalen, nestanoviten: leges mortales, ut ita dicam, et mutabiles L., quidquid mortale creamus Ci., amicitiae immortales, mortales inimicitiae esse debent L., mortales inimicitias, sempiternas amicitias habere Ci., simulacra T. razpadljivi, deus (o govorniku) Q.

2. smrten = smrtnikov, človeški, zemeljski, pozemeljski, tuzemeljski: Plin., condicio vitae Ci., sors, facta O., proelium Aeneae ultimum mortalium (zemeljskih) operum fuit L., mucro V., vulnus V. od človeške roke (zadana), quando mortaliter vivunt, cum morte confligunt Aug.; subst. mortāle -is, n človeško, umrljivo, zemeljsko: nec mortale sonans V., ultra mortale tumens Amm.; pogosto pl. mortālia -ium, n človeške (pozemeljske) stvari, človeška (pozemeljska) dejanja, človeška beda, človeška usoda, človeško trpljenje: T., Q., mentem mortalia tangunt V. —

II. act. smrtonosen, smrten: Cypr.

multi-plex -icis, abl. -plicī, gen. pl. -plicium, n. pl. -plicia in -plica: Gell. (multus in plicāre) iz mnogih enakih delov sestoječ, večdelen, razčlenjen, večkraten, raznovrsten, raznolik, raznoter, raznovrsten, mnogovrsten, najrazličnejši, mnogoter(en)

1.
a) ki ima veliko prostorov (hodnikov, ovinkov, zavojev, vijug, gub), večprostorski, ovinkast, večkrat se ovijajoč, zavit, zapleten, prepleten: domus O. (o labirintu), Sen. tr. (o neki palači), loci spatium Lucr., alvus m. et tortuosa Ci., fistula Cels., vitis serpens multiplici lapsu Ci., ille (sc. draco) multiplici nexu alas (sc. aquilae) ligat Plin.
b) iz mnogih skladov (plasti, slojev, nasadov, delov), večplasten, večslojen, večdelen, večkratno položen (postavljen) drug na drugega: lorica V., thorax multiplicis auri Sil. iz večžičnega zlata ali iz zlatih ploščic, večkrat položenih eno na drugo, linum Sil., tunicae multiplici membranā Plin., cortex multiplex tunicis, ut tiliae; quibusdam simplex, ut fico Plin.
c) raznovrsten, obilen, sestavljen iz več delov: longe multiplici constructae sunt dape mensae Cat.
d) iz mnogih delov, oddelkov, rodov idr. sestoječ, številen, mnog, večkraten, raznovrsten, močan: praesidium Auct. b. Alx., natio Mel. močno razrasel, quae multiplices fetūs procreant Ci. (naspr. quae pauca gignunt), multiplicia folia (naspr. unum folium) habere Plin., ad multiplices consulatus triumphare … avehi Vell.; pesn. multiplex proavis Sil. ki ima veliko plemenitih prednikov; kot korelativni števnik (kakor duplex nam. duplus) mnogokraten, večkrat tolikšen, mnogokrat večji: m. clades utrimque facta L., multiplices fuisse ementiebantur merces L., multiplex quam pro numero damnum est L.; subst. multiplex -icis, n večkratnost: si multiplex … accipiat L.

2. metaf.
a) večdelen, zapleten: propositio, causa Q.
b) mnogoličen, mnogovrsten, raznovrsten, raznoter, raznolik, različen, mnogoteren, mnogostranski, najrazličnejši, obilen, bogat, obsežen: Q., Vell., Suet., aerumna Pl., exspectatio, cura Cu., curae Cat., bellum L., disciplina, orationis genus Ci., verborum … multiplices potestates Corn. mnogopomenski, večpomenski pomeni, Plato, qui varius et multiplex et copiosus fuit Ci. mnogostranski, multiplices naturae Ci. ep. težko doumljive.
c) svoje mišljenje spreminjajoč, spremenljiv, nestanoviten, nestalen: animus, natura Ci., m. et tortuosum ingenium Ci. — Adv. multipliciter mnogovrstno, raznovrstno, mnogotero, raznotero, raznoliko: S. fr., Q., Gell.

natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)

1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.

2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.

per-volāticus 3 (per in volāticus) okrog letajoč, begajoč, bloden, bežen, nestanoviten, nestalen, spremenljiv: vis vaga et pervolatica Tert.

precārius 3 (precēs)

1. prošenjski, priprošnji, prosilen, prosilski, proseč: precariis verbis (naspr. directis verbis) uti Icti., precariis verbis Icti. = s prošnjo, proseč; subst. precārium -iī, n molišče: Petr.

2. podeljen (dan) na prošnjo (prošnje), podeljen (dan) iz milosti, pridobljen s prošnjo (prošnjami), pridobljen po milosti, naprošen, izprošen, izmoledovan: Sen. ph., Ap., Amm., victus Cu. pre(u)žitek (iz milosti), miloščina, libertas L., non orare solum precariam opem, sed pro debitā petere L., precarium, non iustum auxilium ferre L., forma O. izposojena, lažna.

3. podeljen na prošnjo (prošnje) do preklica, od milosti (samovolje) drugih odvisen, nezagotovljen, negotov, dvomljiv, nestalen: imperium Cu., T., vita T., precariam animam trahere inter infensos T.; subst.
a) precārium -iī, n na prošnjo do preklica dovoljeno (podeljeno) posestniško razmerje, na prošnjo do preklica podeljena posest: Ulp. (Dig.).
b) precāria -ōrum, n na prošnjo do preklica podeljena posest = nestalna posest: Sen. ph. Abl. sg. n. adv. precāriō

1. s prošnjo (prošnjami), na prošnjo (prošnje), iz milosti, proseče, milostno: Suet. idr., precario rogandi sunt Ci., quasi precario regnare T.

2. do preklica, preklicljivo: Sen. tr. idr., praeesse T., concedere aliquid Icti., studere Plin. iun. pri svojem učenju (študiju) biti odvisen od samovolje drugih.

profugus 3 (profugere)

1. bežeč, ubežen: S., O., Val. Fl., Mel., Fl., Cl. idr., populus exturbatus et profugus T., Euandri profugi boves Pr., profugere domo, ab Hermandicā, ex Peloponneso L., urbe, e proelio T., profugus altaribus taurus T., profugus ad rebelles T.; tudi subst. profugus -ī, m ubežnik, begun(ec), prebeg, ubeglec, occ. dezerter (iz, od koga, česa): Fl., Cypr. idr., Tiridates regni profugus T., profugus vinculorum Plin.; pesn.: profugus pudor sua signa relinquit O., profuga castra Cl. = castra profugorum = begunov.

2. pregnan, izgnan: Val. Fl., Val. Max., Amm. idr., Hannibal patria profugus L., Troiani Aenea duce profugi S.; kot subst. profugus -ī, m pregnanec, izgnanec: profugo opem afferre O., alloquium profugi O.

3. metaf. nestalen, potikajoč se, kočujoč, taboreč, šotoreč: Scythae H.