Zadetki iskanja
- fruttaiōlo m (f -la) prodajalec, prodajalka sadja
- fruttivēndolo m (f -la) prodajalec, prodajalka sadja
- lavafrutta m invar. skledica za pranje sadja
- acerbità f
1. trpkost, rezkost (zlasti pren.):
l'acerbità della frutta trpkost sadja
2. nezrelost:
l'acerbità della ragazza dekletova nezrelost
3. ostrost, neprijaznost:
l'acerbità della sorte neprijaznost usode - appetire v. tr. (pres. appetisco) knjižno
1. hlepeti (po čem)
2. zaželeti si, čutiti željo po čem, zahoteti se:
appetire la frutta zaželeti si sadja - cassetta f
1. pomanjš. od ➞ cassa zabojček:
una cassetta di frutta zabojček sadja
cassetta delle lettere ptt poštni nabiralnik
cassetta dell'elemosina cerkvena pušica
cassetta di sicurezza bančni predal, sef
2. tehn. omarica:
cassetta di derivazione elektr. odvodna omarica
cassetta di giunzione priključna omarica
3. gled., film žarg. prodaja vstopnic:
film di cassetta filmska uspešnica
4. kozel (na kočiji)
5.
pane a cassetta, in cassetta kulin. hlebčast kruh (za tople sendviče) - jésti (jém) imperf. ➞ pojesti
1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco
2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco
3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi - obdržáti (-ím)
A) perf. ➞ držati
1. tenere:
obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti
2. tenere, mantenere:
obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena
3. tenere, serbare:
obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo
4. trattenere:
obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione
5. conservare; coltivare:
obdržati predpise conservare le norme
obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta
6. mantenere:
obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale
7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare
8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
obdržati novico zase tenere per sé la notizia
B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.
1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato
2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdržati se na površini tenersi a galla
obdržati se na nogah restare in piedi
obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere - prehrámben (-a -o) adj.
1. dietetico; nutrizionale:
prehrambene navade regime dietetico, abitudini alimentari, nutrizionali
2. nutritivo, nutriente:
prehrambena vrednost sadja il valore nutritivo della frutta
3. (živilski) alimentare:
prehrambena industrija industria alimentare - pridelovánje (-a) n produzione, coltivazione, coltura:
pridelovanje sadja in zelenjave ortofrutticoltura
pridelovanje krompirja pataticoltura; produzione di patate, coltivazione di patate
pridelovanje limon limonicoltura; produzione, coltivazione di limoni
pridelovanje riža risicoltura; produzione, coltivazione di riso - prodajálec (-lca) | -lka (-e) m, f venditore (-trice); (v trgovini) commesso (-a); ekst. negoziante, commerciante;
prodajalec vozovnic bigliettaio
prodajalec časopisov (v kiosku) edicolante, (ulični) giornalaio, strillone
prodajalec v trafiki tabaccaio
prodajalec (pečenega) kostanja venditore di castagne arrostite, castagnaio
prodajalec podobic madonnaro
prodajalec ponaredkov pataccaro
prodajalec srajc camiciaio; venditore di camicie
prodajalec rib pescivendolo
prodajalec sadja fruttivendolo - sklédica (-e) f
1. dem. od skleda coppa, tazzina, ciotola:
skledica (skodelica)
kave una tazzina di caffè
skledica na tehtnici coppa della bilancia
skledica za sladoled coppa per gelati
skledica za milo portasapone
skledica za pranje prstov sciacquadita
skledica za pranje sadja lavafrutta
2. bot. cupola (della ghianda)
3. anat.
sklepna skledica glena, glene - šibíti se (-ím se)
A) imperf. refl.
1. piegarsi, curvarsi:
veje so se šibile od obilnega sadja i rami si curvavano sotto il peso dei frutti abbondanti
2. essere debole, spossato; crollare (dalla debolezza, dalla fatica)
B) šibíti (-ím) imperf. curvare, piegare - védeti (vém) imperf.
1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto - vláganje (-a)
1. n immissione, introduzione:
vlaganje diskete v disketno enoto introduzione del floppy disk nell'unità a dischi
2. ekon. deposito, investimento; il depositare, l'investire:
vlaganje prihrankov na hranilno knjižico depositare i risparmi sul libretto di risparmio
3. gosp. conservazione, sciroppatura:
vlaganje sadja la conservazione della frutta
4. adm. presentazione (di domanda)
/ 1
Število zadetkov: 15