Franja

Zadetki iskanja

  • fruttaiōlo m (f -la) prodajalec, prodajalka sadja
  • fruttivēndolo m (f -la) prodajalec, prodajalka sadja
  • lavafrutta m invar. skledica za pranje sadja
  • acerbità f

    1. trpkost, rezkost (zlasti pren.):
    l'acerbità della frutta trpkost sadja

    2. nezrelost:
    l'acerbità della ragazza dekletova nezrelost

    3. ostrost, neprijaznost:
    l'acerbità della sorte neprijaznost usode
  • appetire v. tr. (pres. appetisco) knjižno

    1. hlepeti (po čem)

    2. zaželeti si, čutiti željo po čem, zahoteti se:
    appetire la frutta zaželeti si sadja
  • cassetta f

    1. pomanjš. od ➞ cassa zabojček:
    una cassetta di frutta zabojček sadja
    cassetta delle lettere ptt poštni nabiralnik
    cassetta dell'elemosina cerkvena pušica
    cassetta di sicurezza bančni predal, sef

    2. tehn. omarica:
    cassetta di derivazione elektr. odvodna omarica
    cassetta di giunzione priključna omarica

    3. gled., film žarg. prodaja vstopnic:
    film di cassetta filmska uspešnica

    4. kozel (na kočiji)

    5.
    pane a cassetta, in cassetta kulin. hlebčast kruh (za tople sendviče)
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • obdržáti (-ím)

    A) perf. ➞ držati

    1. tenere:
    obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

    2. tenere, mantenere:
    obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

    3. tenere, serbare:
    obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

    4. trattenere:
    obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

    5. conservare; coltivare:
    obdržati predpise conservare le norme
    obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

    6. mantenere:
    obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

    7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

    8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
    obdržati novico zase tenere per sé la notizia

    B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
    vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

    2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
    takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obdržati se na površini tenersi a galla
    obdržati se na nogah restare in piedi
    obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere
  • prehrámben (-a -o) adj.

    1. dietetico; nutrizionale:
    prehrambene navade regime dietetico, abitudini alimentari, nutrizionali

    2. nutritivo, nutriente:
    prehrambena vrednost sadja il valore nutritivo della frutta

    3. (živilski) alimentare:
    prehrambena industrija industria alimentare
  • pridelovánje (-a) n produzione, coltivazione, coltura:
    pridelovanje sadja in zelenjave ortofrutticoltura
    pridelovanje krompirja pataticoltura; produzione di patate, coltivazione di patate
    pridelovanje limon limonicoltura; produzione, coltivazione di limoni
    pridelovanje riža risicoltura; produzione, coltivazione di riso
  • prodajálec (-lca) | -lka (-e) m, f venditore (-trice); (v trgovini) commesso (-a); ekst. negoziante, commerciante;
    prodajalec vozovnic bigliettaio
    prodajalec časopisov (v kiosku) edicolante, (ulični) giornalaio, strillone
    prodajalec v trafiki tabaccaio
    prodajalec (pečenega) kostanja venditore di castagne arrostite, castagnaio
    prodajalec podobic madonnaro
    prodajalec ponaredkov pataccaro
    prodajalec srajc camiciaio; venditore di camicie
    prodajalec rib pescivendolo
    prodajalec sadja fruttivendolo
  • sklédica (-e) f

    1. dem. od skleda coppa, tazzina, ciotola:
    skledica (skodelica)
    kave una tazzina di caffè
    skledica na tehtnici coppa della bilancia
    skledica za sladoled coppa per gelati
    skledica za milo portasapone
    skledica za pranje prstov sciacquadita
    skledica za pranje sadja lavafrutta

    2. bot. cupola (della ghianda)

    3. anat.
    sklepna skledica glena, glene
  • šibíti se (-ím se)

    A) imperf. refl.

    1. piegarsi, curvarsi:
    veje so se šibile od obilnega sadja i rami si curvavano sotto il peso dei frutti abbondanti

    2. essere debole, spossato; crollare (dalla debolezza, dalla fatica)

    B) šibíti (-ím) imperf. curvare, piegare
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • vláganje (-a)

    1. n immissione, introduzione:
    vlaganje diskete v disketno enoto introduzione del floppy disk nell'unità a dischi

    2. ekon. deposito, investimento; il depositare, l'investire:
    vlaganje prihrankov na hranilno knjižico depositare i risparmi sul libretto di risparmio

    3. gosp. conservazione, sciroppatura:
    vlaganje sadja la conservazione della frutta

    4. adm. presentazione (di domanda)
Število zadetkov: 15