kòl (-a) m
1. palo; (za vinograd) broncone:
hrastov kol palo di quercia
mučilni kol palo della tortura
hist. natikati (ljudi) na kole impalare
hoditi kot bi imel kol v hrbtu camminare impalato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti študij na kol gettare lo studio alle ortiche
pren. dobiti jih s kolom po glavi ricevere una stangata, prendersi una doccia fredda
arheol. stavbe na koleh palafitte
2. žarg. šol. insufficiente
Zadetki iskanja
- briccola f
1. voj., hist. lučalnica
2. kol (za privezovanje in označevanje plovnih poti v beneški laguni) - broncone m
1. poveč. od ➞ bronco debela grčava veja
2. kol (v vinogradu) - cavicchia f kol
- palo m
1. kol; drog:
palo di sostegno podporni kol
dritto come un palo raven kot kol, tog
ha ingoiato un palo pren. hodi, kot da ima kol v hrbtu
rimanere al palo di partenza pren. prestopati se na mestu
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet
2. pren. žarg.:
fare il palo, fare da palo biti na straži (pri kraji, ropu)
3. šport prečka, vratnica - steccone m
1. poveč. od ➞ stecco dolga palica
2. kol
3. (dolga) biljardna palica - impalare
A) v. tr. (pres. impalo)
1. natakniti, natikati na kol
2. agr. zakoliti; potakniti, potikati natiče, prekle:
impalare i pomodori potikati natiče za paradižnik
B) ➞ impalarsi v. rifl. (pres. mi impalo) postaviti, postavljati se strumno - impalatura f nabijanje na kol; zatikanje
- palanca1 f debel kol, tram
- rincontro
A) m podporni kol
B) prep.
rincontro a, di rincontro a nasproti - stollo m
1. agr. stožina
2. ekst. leseni kol, drog - aguzzo agg.
1. oster, količast, šilast:
palo aguzzo šilast kol
2. pren. oster, živahen, prodoren:
sguardo aguzzo prodoren pogled
ingegno aguzzo živahen um - dêbel (-éla -o)
A) adj.
1. grosso:
debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
debel sneg neve alta
2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
debel človek uomo grasso
3. pren. grossolano:
debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano
4. pog. (globok, nizek) fondo:
debel glas voce fonda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
debel denar banconote di grosso taglio
imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
debela laž grossa bugia
pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
etn. debeli četrtek giovedì grasso
tisk. debeli tisk grassetto
debel (in dolg) suknjič giaccone
debel kol palanca
šalj. debel nos pipa, nappa
debel slovar calepino
šalj. debele bukve messale
tekst. debel sukanec tortiglia
debela odeja schiavina
navt. debela sidrna vrv gomena
debela solza luccicone
rel. debela sveča cero
lov. debela šibra pallettone
debela vrv cavo
PREGOVORI:
bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca
B) debéli (-a -o) m, f, n
debele kvasiti, razdirati contarle grosse
na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso - inamidato agg.
1. poškrobljen
2. šalj. tog, važen:
sembrare inamidato držati se, kot da bi kol požrl - kôlček (-čka) m dem. od kol paletto, picchetto
- lesén (-a -o) adj.
1. di legno, in legno:
lesen križ croce di legno
lesene igrače giocattoli di legno
leseni pod pavimento di legno
2. (lesnat) legnoso
3. pren. (negiben, tog) duro, rigido; (neroden, okoren) legnoso, goffo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
arhit. lesen opornik beccatello
obrt. lesen primež granchio
lesena kupa grolla
grad. lesena stenska obloga boiserie
pog. lesena vžigalica fulminante
lesene sani lizza
leseni bat pillo
navt. leseni klin tarozzo
leseni kol stollo
navt. leseni mostič plancia
obrt. leseni mozaik intarsio
arhit. leseni obok centina
leseni ostružki ricci
leseni podložek zeppa
agr. leseni robkač sgrappolatoio
obrt. leseno mizarsko kladivo mazzuolo
grad. leseno ogrodje impalcato
um. leseno ojačanje imparchettatura - na prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.
2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta
3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora
4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia
5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro
6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi
7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno
8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo
9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento
10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio
11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami
2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania
3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto
4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni
5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a2) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia - nabíjanje (-a) n il picchiare, il battere; battitura, caricamento; martellamento:
nabijanje s kladivom martellio
nabijanje na kol impalatura - natakníti (-em) | natíkati (-am) perf., imperf.
1. infilzare:
natakniti meso na raženj infilzare la carne sullo spiedo
hist. natakniti na kol impalare
2. mettere, infilare:
natakniti prstan mettere, infilare l'anello
natakniti očala mettere gli occhiali
natakniti komu lisice mettere a uno le manette, ammanettare uno
natakniti kodeljo (na preslico) arroccare
natakniti uzde imbrigliare; knjiž. immorsare
3. natakniti, natakniti si mettersi; vestire, calzare:
natakniti čevlje mettere le scarpe
natakniti si hlače vestire i pantaloni
pren. natakniti komu roge mettere le corna a uno - priostríti (-ím) | priostrováti (-újem)
A) perf., imperf. appuntire, appuntare, aguzzare (tudi pren.):
priostriti kol appuntare un palo
priostriti pogled aguzzare lo sguardo
nekatere besede je priostril pronunciò alcune parole con più asprezza
B) priostríti se (-ím se) | priostrováti se (-újem se) perf., imperf. refl. pren. acutizzarsi, acuirsi, esasperarsi, inasprirsi:
boj za človekove pravice se je še priostril la lotta per i diritti umani si inasprì ulteriormente