Franja

Zadetki iskanja

  • kòl (-a) m

    1. palo; (za vinograd) broncone:
    hrastov kol palo di quercia
    mučilni kol palo della tortura
    hist. natikati (ljudi) na kole impalare
    hoditi kot bi imel kol v hrbtu camminare impalato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obesiti študij na kol gettare lo studio alle ortiche
    pren. dobiti jih s kolom po glavi ricevere una stangata, prendersi una doccia fredda
    arheol. stavbe na koleh palafitte

    2. žarg. šol. insufficiente
  • briccola f

    1. voj., hist. lučalnica

    2. kol (za privezovanje in označevanje plovnih poti v beneški laguni)
  • broncone m

    1. poveč. od ➞ bronco debela grčava veja

    2. kol (v vinogradu)
  • cavicchia f kol
  • palo m

    1. kol; drog:
    palo di sostegno podporni kol
    dritto come un palo raven kot kol, tog
    ha ingoiato un palo pren. hodi, kot da ima kol v hrbtu
    rimanere al palo di partenza pren. prestopati se na mestu
    saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet

    2. pren. žarg.:
    fare il palo, fare da palo biti na straži (pri kraji, ropu)

    3. šport prečka, vratnica
  • steccone m

    1. poveč. od ➞ stecco dolga palica

    2. kol

    3. (dolga) biljardna palica
  • impalare

    A) v. tr. (pres. impalo)

    1. natakniti, natikati na kol

    2. agr. zakoliti; potakniti, potikati natiče, prekle:
    impalare i pomodori potikati natiče za paradižnik

    B) ➞ impalarsi v. rifl. (pres. mi impalo) postaviti, postavljati se strumno
  • impalatura f nabijanje na kol; zatikanje
  • palanca1 f debel kol, tram
  • rincontro

    A) m podporni kol

    B) prep.
    rincontro a, di rincontro a nasproti
  • stollo m

    1. agr. stožina

    2. ekst. leseni kol, drog
  • aguzzo agg.

    1. oster, količast, šilast:
    palo aguzzo šilast kol

    2. pren. oster, živahen, prodoren:
    sguardo aguzzo prodoren pogled
    ingegno aguzzo živahen um
  • dêbel (-éla -o)

    A) adj.

    1. grosso:
    debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
    debel sneg neve alta

    2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
    debel človek uomo grasso

    3. pren. grossolano:
    debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

    4. pog. (globok, nizek) fondo:
    debel glas voce fonda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    debel denar banconote di grosso taglio
    imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
    debela laž grossa bugia
    pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
    pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
    do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
    pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
    anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
    etn. debeli četrtek giovedì grasso
    tisk. debeli tisk grassetto
    debel (in dolg) suknjič giaccone
    debel kol palanca
    šalj. debel nos pipa, nappa
    debel slovar calepino
    šalj. debele bukve messale
    tekst. debel sukanec tortiglia
    debela odeja schiavina
    navt. debela sidrna vrv gomena
    debela solza luccicone
    rel. debela sveča cero
    lov. debela šibra pallettone
    debela vrv cavo
    PREGOVORI:
    bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

    B) debéli (-a -o) m, f, n
    debele kvasiti, razdirati contarle grosse
    na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
    snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
    trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso
  • inamidato agg.

    1. poškrobljen

    2. šalj. tog, važen:
    sembrare inamidato držati se, kot da bi kol požrl
  • kôlček (-čka) m dem. od kol paletto, picchetto
  • lesén (-a -o) adj.

    1. di legno, in legno:
    lesen križ croce di legno
    lesene igrače giocattoli di legno
    leseni pod pavimento di legno

    2. (lesnat) legnoso

    3. pren. (negiben, tog) duro, rigido; (neroden, okoren) legnoso, goffo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    arhit. lesen opornik beccatello
    obrt. lesen primež granchio
    lesena kupa grolla
    grad. lesena stenska obloga boiserie
    pog. lesena vžigalica fulminante
    lesene sani lizza
    leseni bat pillo
    navt. leseni klin tarozzo
    leseni kol stollo
    navt. leseni mostič plancia
    obrt. leseni mozaik intarsio
    arhit. leseni obok centina
    leseni ostružki ricci
    leseni podložek zeppa
    agr. leseni robkač sgrappolatoio
    obrt. leseno mizarsko kladivo mazzuolo
    grad. leseno ogrodje impalcato
    um. leseno ojačanje imparchettatura
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • nabíjanje (-a) n il picchiare, il battere; battitura, caricamento; martellamento:
    nabijanje s kladivom martellio
    nabijanje na kol impalatura
  • natakníti (-em) | natíkati (-am) perf., imperf.

    1. infilzare:
    natakniti meso na raženj infilzare la carne sullo spiedo
    hist. natakniti na kol impalare

    2. mettere, infilare:
    natakniti prstan mettere, infilare l'anello
    natakniti očala mettere gli occhiali
    natakniti komu lisice mettere a uno le manette, ammanettare uno
    natakniti kodeljo (na preslico) arroccare
    natakniti uzde imbrigliare; knjiž. immorsare

    3. natakniti, natakniti si mettersi; vestire, calzare:
    natakniti čevlje mettere le scarpe
    natakniti si hlače vestire i pantaloni
    pren. natakniti komu roge mettere le corna a uno
  • priostríti (-ím) | priostrováti (-újem)

    A) perf., imperf. appuntire, appuntare, aguzzare (tudi pren.):
    priostriti kol appuntare un palo
    priostriti pogled aguzzare lo sguardo
    nekatere besede je priostril pronunciò alcune parole con più asprezza

    B) priostríti se (-ím se) | priostrováti se (-újem se) perf., imperf. refl. pren. acutizzarsi, acuirsi, esasperarsi, inasprirsi:
    boj za človekove pravice se je še priostril la lotta per i diritti umani si inasprì ulteriormente