zaslúžek (-žka) m guadagno:
enodnevni zaslužek guadagno di un giorno, giornata
tedenski, mesečni, letni zaslužek guadagno settimanale, mensile, annuo
postranski, priložnostni zaslužek guadagno accessorio, occasionale, precario
Zadetki iskanja
- guadagno m
1. zaslužek, dobiček:
misero guadagno beden dobiček
2. korist, dobiček:
bel guadagno! iron. pridobitev pa taka! - pappatōria f
1. žrtje, požrtija
2. zaslužek, korist - giornata f
1. dan:
giornata fredda mrzel dan
giornata afosa soparen dan
giornata lavorativa delovni dan
caporale di giornata voj. dežurni razvodnik
vivere alla giornata živeti iz rok v usta, živeti iz dneva v dan
andare a giornate biti nestalen, nepredvidljiv, muhast
in giornata, nella giornata danes, še danes
fare giornata in un luogo preživeti kje dan
compire la propria giornata pren. dopolniti svoje življenje
2. dnina, enodnevni zaslužek:
guadagnarsi la giornata zaslužiti dnino
3. dan hoda:
trovarsi a una giornata da Roma biti dan hoda od Rima
4. (svečan, prazničen) dan:
la giornata della donna dan žena
5. zgodovinski dogodek, zgodovinski dan, vstaja:
le cinque giornate di Milano Milanska vstaja
6. šport kolo:
ultima giornata del campionato zadnje kolo prvenstva - leccatina f
1. pomanjš. od ➞ leccata
2. pren. majhen zaslužek
3. pren. švrk, rahel udarec z bičem - avventizio agg. (m pl. -zi)
1. tuj:
gente avventizia tuji ljudje
2. dodaten, začasen, občasen, priložnosten, izreden:
impiegato avventizio, avventizio začasno nameščen uslužbenec
guadagno avventizio občasen zaslužek - báti se (bojím se) imperf. refl.
1. (biti v strahu) avere paura, temere:
hudo, močno bati se avere una paura da morire
nič se ne boj! niente paura!
fant se boji samo očeta il ragazzo ha paura soltanto del padre
bati se kot hudič križa, kot živega vraga avere una paura matta, una paura del diavolo
2. (s strahom pričakovati) aver paura, temere:
bati se mraza, smrti temere il freddo, aver paura della morte
(ne marati) non volere:
bati se sitnosti non volere seccature, grane
3. (biti v skrbeh za) temere per:
bati se za zaslužek temere per il guadagno
starši se bojijo za otroke i genitori temono per i propri figli
4. (domnevati, misliti) temere:
bojim se, da se motiš temo che tu sbagli
ne boj se, ne boš mi ušel non temere, non mi scappi mica
5. pren.
ni se bal ne biriča ne hudiča non aveva paura di nessuno
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
če ne storiš hudega, se ti ni treba bati male non fare, paura non avere - cacciatore m (f -trice)
1. lovec:
cacciatore di frodo divji lovec
cacciatore subacqueo podvodni ribič
cacciatori di teste etnol. lovci na glave
2. pren. lovec:
cacciatore di guadagni lovec na zaslužek
cacciatore di onori lovec na časti, odlikovanja
cacciatore di dote lovec na doto
3. aero pilot lovec - dnéven (-vna -o) adj.
1. di, del giorno, da giorno; diurno:
dnevna svetloba luce del giorno
kozm. dnevna krema crema da giorno
dnevna soba soggiorno
dnevno, nočno delo lavoro diurno, notturno
2. del giorno, giornaliero:
dnevna norma norma giornaliera
dnevni zaslužek incasso giornaliero
dnevne cene prezzi del giorno
dnevni red ordine del giorno
3. (vsakodneven, reden) quotidiano, giornaliero, regolare:
dnevni radijski program programma radiofonico giornaliero
dnevna avtobusna zveza (z mestom) linee automobilistiche quotidiane, regolari
dnevna delovna migracija pendolarità
dnevno časopisje stampa quotidiana
4. del giorno, attuale, di attualità:
komentar dnevnih dogodkov commento dei fatti del giorno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mont. dnevni kop scavo a cielo aperto
zool. dnevni pavlinček vanessa (Vanessa io)
voj. dnevno poročilo rapporto giornaliero
voj. dnevno povelje ordine del giorno
dnevni red (sestanka zasedanja) ordine del giorno - láhek (-hka -o) adj.
1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo
2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria
3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera
4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero
5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!
6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero
7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte
8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina - lúža (-e) f
1. pozzanghera; stagno
2. pozza; pren.
iti čez lužo iskat zaslužek andare oltre oceano, in America in cerca di lavoro - občásen (-sna -o) adj. periodico, saltuario, irregolare; precario; erratico, avventizio; volante:
občasna zaposlitev impiego saltuario
občasni napadi mrzlice attacchi periodici di febbre, febbri erratiche
občasen zaslužek guadagno avventizio
občasna gospodinjska pomočnica colf volante
občasno stanovanje pied-à-terre - odjédati (-am) | odjésti (-jém) imperf., perf. togliere, sottrarre:
odjedati komu kruh togliere il pane di bocca a qcn.
odjedati komu olajšave, zaslužek sottrarre, carpire facilitazioni, guadagni a qcn. - pojédati (-am) imperf.
1. sbafare, divorare
2. mangiare, nutrirsi di
3. redko (porabljati) consumare, intaccare, divorare:
visoke obresti pojedajo zaslužek il guadagno viene divorato dagli alti interessi
4. pren. (vznemirjati) turbare, tormentare - postránski (-a -o) adj. complementare, addizionale; extra, secondario, marginale, irrilevante, in sottordine:
postranski zaslužek guadagno extra
postranski dogodek fatto marginale, episodico
postransko vprašanje una questione in sottordine, secondaria - razmetáti (-méčem) | razmetávati (-am) perf., imperf.
1. scompigliare; disperdere, spandere, spargere
2. mettere sossopra; mettere in disordine
3. pren. dilapidare, scialacquare, sperperare:
ves zaslužek razmeče za obleke sperpera in abiti tutti i guadagni - stránski (-a -o) adj.
1. laterale, di lato, di fianco:
stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
stranski vhod ingresso laterale
stranski pogled veduta di lato
2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
stranska cesta via, strada laterale
gled. stranski igralec attore generico
stranska (sorodstvena) linija linea collaterale
3. marginale, secondario; extra:
stranska vprašanja questioni, problemi marginali
stranski zaslužek guadagno extra
stranski proizvod sottoprodotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. stranska korenina radice avventizia
hidr. stranski jez contrargine
šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
obl. stranski šiv stelo, baghetta
geogr. stranski tok diffluente
farm. stranski učinek effetto collaterale
elektr. stranski vod derivazione
navt. stransko bočno jadro scopamare - vídeti (-im)
A) imperf., perf.
1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile
2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese
3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste
4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta
B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
/ 1
Število zadetkov: 18