Franja

Zadetki iskanja

  • zaslúžek (-žka) m guadagno:
    enodnevni zaslužek guadagno di un giorno, giornata
    tedenski, mesečni, letni zaslužek guadagno settimanale, mensile, annuo
    postranski, priložnostni zaslužek guadagno accessorio, occasionale, precario
  • guadagno m

    1. zaslužek, dobiček:
    misero guadagno beden dobiček

    2. korist, dobiček:
    bel guadagno! iron. pridobitev pa taka!
  • pappatōria f

    1. žrtje, požrtija

    2. zaslužek, korist
  • giornata f

    1. dan:
    giornata fredda mrzel dan
    giornata afosa soparen dan
    giornata lavorativa delovni dan
    caporale di giornata voj. dežurni razvodnik
    vivere alla giornata živeti iz rok v usta, živeti iz dneva v dan
    andare a giornate biti nestalen, nepredvidljiv, muhast
    in giornata, nella giornata danes, še danes
    fare giornata in un luogo preživeti kje dan
    compire la propria giornata pren. dopolniti svoje življenje

    2. dnina, enodnevni zaslužek:
    guadagnarsi la giornata zaslužiti dnino

    3. dan hoda:
    trovarsi a una giornata da Roma biti dan hoda od Rima

    4. (svečan, prazničen) dan:
    la giornata della donna dan žena

    5. zgodovinski dogodek, zgodovinski dan, vstaja:
    le cinque giornate di Milano Milanska vstaja

    6. šport kolo:
    ultima giornata del campionato zadnje kolo prvenstva
  • leccatina f

    1. pomanjš. od ➞ leccata

    2. pren. majhen zaslužek

    3. pren. švrk, rahel udarec z bičem
  • avventizio agg. (m pl. -zi)

    1. tuj:
    gente avventizia tuji ljudje

    2. dodaten, začasen, občasen, priložnosten, izreden:
    impiegato avventizio, avventizio začasno nameščen uslužbenec
    guadagno avventizio občasen zaslužek
  • báti se (bojím se) imperf. refl.

    1. (biti v strahu) avere paura, temere:
    hudo, močno bati se avere una paura da morire
    nič se ne boj! niente paura!
    fant se boji samo očeta il ragazzo ha paura soltanto del padre
    bati se kot hudič križa, kot živega vraga avere una paura matta, una paura del diavolo

    2. (s strahom pričakovati) aver paura, temere:
    bati se mraza, smrti temere il freddo, aver paura della morte
    (ne marati) non volere:
    bati se sitnosti non volere seccature, grane

    3. (biti v skrbeh za) temere per:
    bati se za zaslužek temere per il guadagno
    starši se bojijo za otroke i genitori temono per i propri figli

    4. (domnevati, misliti) temere:
    bojim se, da se motiš temo che tu sbagli
    ne boj se, ne boš mi ušel non temere, non mi scappi mica

    5. pren.
    ni se bal ne biriča ne hudiča non aveva paura di nessuno
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    če ne storiš hudega, se ti ni treba bati male non fare, paura non avere
  • cacciatore m (f -trice)

    1. lovec:
    cacciatore di frodo divji lovec
    cacciatore subacqueo podvodni ribič
    cacciatori di teste etnol. lovci na glave

    2. pren. lovec:
    cacciatore di guadagni lovec na zaslužek
    cacciatore di onori lovec na časti, odlikovanja
    cacciatore di dote lovec na doto

    3. aero pilot lovec
  • dnéven (-vna -o) adj.

    1. di, del giorno, da giorno; diurno:
    dnevna svetloba luce del giorno
    kozm. dnevna krema crema da giorno
    dnevna soba soggiorno
    dnevno, nočno delo lavoro diurno, notturno

    2. del giorno, giornaliero:
    dnevna norma norma giornaliera
    dnevni zaslužek incasso giornaliero
    dnevne cene prezzi del giorno
    dnevni red ordine del giorno

    3. (vsakodneven, reden) quotidiano, giornaliero, regolare:
    dnevni radijski program programma radiofonico giornaliero
    dnevna avtobusna zveza (z mestom) linee automobilistiche quotidiane, regolari
    dnevna delovna migracija pendolarità
    dnevno časopisje stampa quotidiana

    4. del giorno, attuale, di attualità:
    komentar dnevnih dogodkov commento dei fatti del giorno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mont. dnevni kop scavo a cielo aperto
    zool. dnevni pavlinček vanessa (Vanessa io)
    voj. dnevno poročilo rapporto giornaliero
    voj. dnevno povelje ordine del giorno
    dnevni red (sestanka zasedanja) ordine del giorno
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • lúža (-e) f

    1. pozzanghera; stagno

    2. pozza; pren.
    iti čez lužo iskat zaslužek andare oltre oceano, in America in cerca di lavoro
  • občásen (-sna -o) adj. periodico, saltuario, irregolare; precario; erratico, avventizio; volante:
    občasna zaposlitev impiego saltuario
    občasni napadi mrzlice attacchi periodici di febbre, febbri erratiche
    občasen zaslužek guadagno avventizio
    občasna gospodinjska pomočnica colf volante
    občasno stanovanje pied-à-terre
  • odjédati (-am) | odjésti (-jém) imperf., perf. togliere, sottrarre:
    odjedati komu kruh togliere il pane di bocca a qcn.
    odjedati komu olajšave, zaslužek sottrarre, carpire facilitazioni, guadagni a qcn.
  • pojédati (-am) imperf.

    1. sbafare, divorare

    2. mangiare, nutrirsi di

    3. redko (porabljati) consumare, intaccare, divorare:
    visoke obresti pojedajo zaslužek il guadagno viene divorato dagli alti interessi

    4. pren. (vznemirjati) turbare, tormentare
  • postránski (-a -o) adj. complementare, addizionale; extra, secondario, marginale, irrilevante, in sottordine:
    postranski zaslužek guadagno extra
    postranski dogodek fatto marginale, episodico
    postransko vprašanje una questione in sottordine, secondaria
  • razmetáti (-méčem) | razmetávati (-am) perf., imperf.

    1. scompigliare; disperdere, spandere, spargere

    2. mettere sossopra; mettere in disordine

    3. pren. dilapidare, scialacquare, sperperare:
    ves zaslužek razmeče za obleke sperpera in abiti tutti i guadagni
  • stránski (-a -o) adj.

    1. laterale, di lato, di fianco:
    stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
    stranski vhod ingresso laterale
    stranski pogled veduta di lato

    2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
    stranska cesta via, strada laterale
    gled. stranski igralec attore generico
    stranska (sorodstvena) linija linea collaterale

    3. marginale, secondario; extra:
    stranska vprašanja questioni, problemi marginali
    stranski zaslužek guadagno extra
    stranski proizvod sottoprodotto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. stranska korenina radice avventizia
    hidr. stranski jez contrargine
    šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
    obl. stranski šiv stelo, baghetta
    geogr. stranski tok diffluente
    farm. stranski učinek effetto collaterale
    elektr. stranski vod derivazione
    navt. stransko bočno jadro scopamare
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
Število zadetkov: 18