Franja

Zadetki iskanja

  • azzeccare v. tr. (pres. azzecco)

    1. zadeti:
    gli azzeccò una sassata in pieno viso s kamnom ga je zadel naravnost v obraz

    2. vzdeti, podtakniti, podtikati:
    azzeccare un soprannome a qcn. nekomu dati, prilepiti vzdevek

    3. pren. zadeti, uganiti:
    azzeccare un tredici al totocalcio zadeti trinajstico pri športni stavi
    azzeccare la risposta giusta uganiti pravi odgovor
    non ne azzecca mai una! pog. prav nobene pametne ne ugane
  • faccia f (pl. -ce)

    1. obraz:
    perdere la faccia osramotiti se
    salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
    uomo a due facce dvoličnež
    aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
    voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
    in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
    a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
    guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
    dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
    alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
    alla faccia tua! vulg. ti pezde!

    2. izraz, poteze:
    una faccia patibolare obraz hudodelca
    faccia da galantuomo pošten obraz
    fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
    faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

    3. stran, pročelje:
    la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
    sulla faccia della terra na zemeljskem površju
    l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
    l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
    le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

    4. mat. ploskev
  • fiamma

    A) f

    1. plamen:
    la casa era avvolta dalle fiamme hiša je bila v plamenih
    fiamma ossidrica oksidirni plamen
    fiamma ossiacetilenica acetilenski plamen
    andare in fiamma vneti se
    dare alle fiamma zažgati
    mettere a fuoco e fiamme opustošiti
    far fuoco e fiamme razburiti se; močno si prizadevati za kaj
    ritorno di fiamma pren. ponovna vzplamenitev starih strasti
    condannare alle fiamme obsoditi na grmado

    2. pren. plamen, ogenj; ljubezen, ljubljena oseba:
    la fiamma dell'amore plamen ljubezni
    ha visto una sua vecchia fiamma videl je spet svojo staro ljubezen

    3. živo rdeča barva, ognjeno rdeča barva:
    un cielo di fiamma živo rdeče, ognjeno nebo
    sentirsi salire le fiamme al viso pordeti v obraz
    diventare di fiamma zardeti

    4. pl. našitki:
    fiamme gialle pripadniki finančne straže (policije)

    5. voj. navt. trikotna signalna zastava

    B) agg. invar. živo rdeč, ognjeno rdeč
  • gettare

    A) v. tr. (pres. gētto)

    1. vreči, metati:
    gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
    gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
    gettare le armi odvreči orožje, predati se
    gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
    gettare i dadi kockati (tudi pren.);
    gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
    gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
    gettare il denaro pren. razmetavati denar
    gettare all'aria una stanza razmetati sobo
    gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
    gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
    gettare via vreči proč
    la fontana getta vodnjak brizga vodo
    il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
    gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
    gettare grida, urli pren. kričati, vpiti

    2. položiti, zgraditi, postaviti:
    gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
    gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
    gettare un ponte zgraditi most

    3. uliti (kip)

    4. prinesti, prinašati, navreči:
    le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde

    B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)

    1. vreči se, pognati se, planiti:
    gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
    gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
    gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu

    2. izlivati se:
    il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • lagáti (se) (lážem (se))

    A) imperf., imperf. refl.

    1. mentire, dire bugie, menzogne:
    pog. debelo, nesramno, predrzno lagati, lagati v obraz mentire alla grossa, spudoratamente
    lagati, kot pes teče essere un gran bugiardo, bugiardo più d'un epitaffio

    2. pren. (biti neresničen, varljiv) mentire

    B) lagáti si (lážem si) imperf. refl. mentirsi, ingannarsi, illudersi
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente ruba e chi ruba mente
  • mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)

    1. ugrizniti, gristi:
    mordere il freno pren. težko prenašati
    mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
    mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

    2. nagristi, razjedati:
    l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

    3. pren. zaslužiti

    4. pren. zajedati se (v); mučiti:
    un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
    il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
  • muso m

    1. gobec

    2. šalj., slabš. gobec:
    brutto muso zoprnež
    rompere, spaccare il muso a qcn. komu razbiti gobec, dati po gobcu
    dire qcs. sul muso kaj povedati v obraz
    tenere il muso kuhati mulo

    3. ekst. gobec, prednji del:
    il muso dell'automobile, dell'aereo gobec avta, letala
  • nevárnost (-i) f

    1. pericolo, rischio, insicurezza:
    nevarnost mu grozi è in pericolo
    čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
    naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
    spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
    uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
    biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
    biti izven nevarnosti essere fuori pericolo

    2. (v prislovni, povedni rabi)
    nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli

    3. (odgovornost, tveganje) rischio:
    blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
    pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
    publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
    avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • pést (-í) f

    1. pugno:
    stisniti pest stringere il pugno
    udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

    2. (majhna količina) pugno; palmo:
    za pest dolarjev per un pugno di dollari
    ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
    držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
    okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
    pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
    to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
    dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
    smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
    začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
    z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
    delati na lastno pest fare di propria iniziativa
    biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
    pravica pesti la ragione del più forte
  • planíti (-em) perf.

    1. precipitarsi, avventarsi, piombare, scattare, sussultare, erompere, prorompere; sobbalzare; saltare su:
    planiti v sobo precipitarsi nella stanza
    planiti pokonci saltare, balzare in piedi
    solze so ji planile iz oči dai suoi occhi sgorgarono le lacrime
    tega nisem jaz naredil, je planil questo non l'ho fatto io, rimbeccò prontamente
    ob žalitvi je planil al sentire l'offesa montò in collera

    2. pren.
    planiti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere; prorompere in lacrime, in una risata

    3. (napasti) assaltare, attaccare

    4. (ogenj) avvampare; pren.
    rdečica ji je planila v obraz avvampò nel viso di rossore

    5. investire:
    vanj je planil veter fu investito da una raffica di vento

    6. gettarsi:
    planiti po plenu gettarsi sul bottino
    planila mu je okrog vratu gli si gettò al collo
  • pljúnek (-nka) m sputo; med. escreto:
    pren. pljunek v obraz uno sputo in faccia, una grave offesa, oltraggio
  • pljúniti (-em) | pljúvati (-am) perf., imperf. sputare, sputacchiare (tudi pren.):
    pljuvati na sputare addosso a, su, in faccia a
    pljuvati kri sputare sangue
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pljuniti na svojo čast sputare sul proprio onore
    pljuniti komu v obraz sputare in faccia a qcn.
    pljuniti komu denar sgraffignare il portafoglio a qcn.
    pljuniti na moralo, na spodobnost fregarsene della morale, della decenza
    pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    pljuvati v lastno skledo sputare nel piatto da cui si mangia, darsi la zappa sui piedi
  • potemnéti (-ím) | potemnévati (-am) perf., imperf. intr.

    1. imbrunire, diventar scuro, oscurarsi (tudi ekst.) offuscarsi

    2. pren. offuscarsi, ottenebrarsi:
    slava sčasoma potemni la fama col tempo si offusca
    potemneti v obraz offuscarsi nel volto
  • povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
    povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
    povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
    povedati na pamet dire a memoria
    povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
    česa ne poveš ma no
    pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
    pren. nos mi je povedal sentivo
    kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
    povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
    povedati v obraz dire in faccia
    povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
    povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
    bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
    PREGOVORI:
    greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
    povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • salire*

    A) v. intr. (pres. salgo)

    1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
    salire per le scale iti po stopnicah
    salire sul tetto iti na streho
    salire a cavallo, in sella zajahati konja
    salire da qcn. iti h komu
    salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
    salire sulla nave vkrcati se na ladjo
    salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
    salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
    salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
    salire sul Parnaso pren. pesnikovati
    salire al trono stopiti na prestol, zavladati

    2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
    l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
    dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
    la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
    un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
    la luna sta salendo mesec vzhaja
    salire al cielo evfemistično umreti
    salire col pensiero poleteti z mislijo

    3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
    salire in fama postati slaven
    salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
    salire in ricchezza bogateti
    salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

    4. pren. narasti:
    il livello del fiume sale nivo reke raste
    i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

    B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
    salire le scale iti po stopnicah
  • skresáti (skréšem) perf.

    1. (zmanjšati, oklestiti) ridurre, decurtare, tagliare:
    prvotni predračun so skresali za 2 milijardi tolarjev il bilancio preventivo è stato ridotto di 2 miliardi di talleri

    2. pren. (zmetati) gettare in faccia, rinfacciare qcs. a qcn.:
    izzvan, mu je skresal v obraz vse, kar mu je ležalo na srcu provocato, gli gettò in faccia quanto si era portato dentro a lungo