Franja

Zadetki iskanja

  • uro m zool. tur (Bos primigenius)
  • orario

    A) agg. (m pl. -ri) uren, na uro:
    disco orario avto parkirna ura
    paga oraria plača na uro
    segnale orario znak za točno uro (na radiu)

    B) m (pl. -ri) urnik; ura:
    orario d'apertura začetek delovnega časa
    orario di chiusura konec delovnega časa
    l'orario dei treni železniški vozni red
    essere in orario biti točen
  • túr2 (-a) m zool. uro (Bos primigenius)
  • aggiustare

    A) v. tr. (pres. aggiusto) popraviti, popravljati; poravnati:
    aggiustare un vestito, un orologio popraviti obleko, uro
    aggiustare il tiro korigirati topniško streljanje
    aggiustare un diverbio poravnati spor
    aggiustare i conti pren. poravnati račune
    aggiustare uno per le feste pren. koga pošteno premikastiti
    ora ti aggiusto io! ti že pokažem!
    aggiustare il colpo dobro nameriti
    aggiustare lo stomaco okrepčati se

    B) ➞ aggiustarsi v. rifl. (pres. mi aggiusto)

    1. najti zasilno bivališče

    2. sporazumeti se, pogoditi se:
    ci aggiusteremo facilmente sulle condizioni di pagamento o plačilnih pogojih se bomo lahko pogodili
  • armeggiare v. intr. (pres. armeggio)

    1. pren. kriliti z rokami; onegaviti, brkljati brez haska, mečkati:
    armeggia da un'ora attorno ai fornelli že eno uro onegavi okrog štedilnika

    2. pren. blesti, fantazirati, sanjariti

    3. pren. spletkariti:
    armeggiare in segreto na skrivaj spletkariti
  • cartellino m listek; kartica, karton; etiketa:
    cartellino di presenza kartonček, kartica (ki ga zaposleni žigosajo ob prihodu in odhodu z dela)
    cartellino orologio kartica za kontrolno uro
  • dáleč adv.

    1. (izraža veliko razdaljo) lontano:
    ne daleč non lontano
    daleč od lontano da
    od daleč da lontano
    do vasi je uro daleč il villaggio è a un'ora di cammino
    kakor daleč seže oko a perdita d'occhio

    2. (izraža veliko časovno oddaljenost) lontano:
    biti daleč essere lontano
    videti daleč vedere lontano, prevedere

    3. pren. (izraža veliko mero) di gran lunga, di molto:
    daleč presegati koga superare, essere di molto, di gran lunga superiore a qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti (že) daleč s čim essere (ben) avanti in qcs.
    pren. ne priti daleč non arrivare lontano, non combinare molto
    biti daleč od tega, da essere ben lontano dal, non avere affatto intenzione di
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    počasi se daleč pride chi va piano va sano e va lontano
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
  • dàlj adv.

    1. (bolj daleč) più lontano

    2. (izraža daljše trajanje) più a lungo, più di:
    hodi že dalj kakor uro cammina da più di un'ora
    dalj časa (da) molto tempo
    bo odsoten dalj časa sarà assente per un certo tempo
  • decidere*

    A) v. tr. (pres. decido)

    1. odločiti, odločati

    2. skleniti, sklepati; razrešiti, reševati:
    decidere una controversia rešiti spor

    3. določiti, določati:
    bisogna decidere l'ora della partenza treba je določiti uro odhoda

    B) ➞ decidersi v. rifl. (pres. mi decido) odločiti, odločati se:
    non decidersi mai biti vedno neodločen
  • dóber (dôbra -o)

    A) adj.

    1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
    dober človek un uomo buono
    dobro dejanje buona azione
    dober zgled buon esempio
    dober kot duša, kot kruh buono come il pane
    pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
    biti iz dobre družine essere di buona famiglia
    živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
    želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
    bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

    2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
    dobri čevlji scarpe buone
    dober zrak aria buona
    dober radijski sprejemnik una buona radio
    dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
    dobro vino vino buono
    knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
    dober tek! buon appetito!
    dober državljan buon cittadino
    dober oče buon padre
    dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
    dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

    3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
    dobra kakovost buona qualità
    po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
    dobra plača buona paga

    4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
    dobra novica buona notizia
    doživeti dobro kritiko avere una buona critica
    ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
    dober dan! dobro jutro! buon giorno!
    dober večer! buona sera!
    napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

    5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
    fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
    nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

    6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
    kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

    7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
    mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

    8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
    do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
    opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

    9. pog.
    a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
    še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
    pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
    b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
    dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
    dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
    ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti dober dan essere nella giornata giusta
    biti na dobrem glasu godere buona fama
    pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
    pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
    pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
    pog. biti dobrih rok essere largo di mano
    pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
    kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
    biti dobre volje essere di buon umore
    pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
    biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    jur. misija dobre volje missione di buona volontà
    rel. dobro delo buona azione
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

    B) dôbri (-a -o) m, f, n

    1.
    dobri i buoni

    2. dobra:
    ta je dobra! quest'è bella!

    3. dobro bene:
    dobro in zlo il bene e il male
    delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
    storiti kaj dobrega fare del bene
    storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
    to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
    (v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
    imeti v dobrem avere un credito di
    komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
    ekon. dobro attivo
    knjižiti v dobro segnare all'attivo
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • fregare

    A) v. tr. (pres. frego)

    1. drgniti; masirati; natreti, natirati; meti:
    fregare il pavimento ribati pod
    fregare le gambe con pomate natirati noge z mazili
    fregarsi le mani in segno di soddisfazione zadovoljno si meti roke
    fregarsi gli occhi meti si oči

    2. pog. prevarati, ogoljufati; ukrasti, suniti:
    mi hanno fregato l'orologio sunili so mi uro

    B) ➞ fregarsi v. rifl. (pres. mi frego)

    1. drgniti se:
    fregarsi intorno a qcn. prilizovati se komu, smoliti se okrog koga

    2. pog. požvižgati se, ne se brigati, ne šmirglati:
    fregarsene di qcn., di qcs. požvižgati se na koga, na kaj
    e chi se ne frega! kaj me briga!, kaj mi mar!
  • glédati (-am) imperf. ➞ pogledati

    1. (upirati, usmerjati pogled kam) guardare; stare a vedere, guardare fisso; osservare:
    gledati skozi okno guardare dalla finestra
    gledati film, televizijo guardare un film, la televisione
    pren. gledati kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    gledati kakor miš iz bele moke guardare con aria assonnata
    pog. gledati ko zaboden vol avere uno sguardo ebete
    križem gledati essere strabico

    2. (s pogledom izražati kaj) guardare:
    grdo gledati guardare bieco, di traverso
    prijazno gledati guardare affabilmente
    srepo gledati guardare fisso
    zamišljeno gledati guardare con aria pensierosa
    zaljubljeno gledati fare gli occhi di triglia
    zvrha gledati guardare dall'alto in basso

    3. (biti obrnjen kam) essere rivolto verso, dare su:
    okno gleda na ulico la finestra dà sulla strada

    4. (izstopati, moliti, štrleti) sporgere, uscire:
    palec gleda iz čevlja il pollice sporge dalla scarpa
    krilo ji je gledalo izpod plašča di sotto il cappotto si vedeva la gonna
    pren. strah mu je gledal iz oči negli occhi gli si leggeva la paura

    5. (imeti določen odnos do česa) guardare:
    gledati z določenega stališča guardare da una certa visuale
    kritično gledati sodobno družbo guardare con occhio critico alla società moderna

    6. (prisojati čemu pomembnost):
    gledati na badare, pensare a
    ne gledati na stroške non badare a spese
    gledati le na svojo korist pensare solamente al proprio interesse

    7. (delati, da se zgodi zaželeno) vedere; pensare:
    sam naj gleda, da ne bo imel težav veda da solo a non aver rogne

    8. pog. (kazati zanimanje za osebo drugega spola) guardare dietro a:
    je že začela gledati po fantih ha già cominciato a guardare dietro ai giovanotti
    gledati za ženskami correre dietro, star dietro alle donne
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    takega početja ne bom več gledal questo non lo sopporto più
    pren. gledati izpod čela guardare con occhio bieco
    gledati na vsak fičnik lesinare il centesimo
    ne gledati ne na levo ne na desno fare di testa propria; non guardare in faccia a nessuno
    gledati na kaj (paziti, varovati) aver cura di qcs.
    pren. gledati komu na prste non fidarsi di uno
    pren. gledati komu skozi prste chiudere un occhio, lasciar perdere
    pren. gledati smrti v oči trovarsi a tu per tu con la morte
    gledati z drugimi očmi guardare con occhi diversi
    priti kam samo na uro gledat andare in qualche luogo senza combinare niente
    pren. le kam je gledal, ko se je oženil z njo ma dove aveva gli ccchi quando la prese in moglie?
    gledati se kakor pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda na zobe a caval donato non si guardano i denti
  • imprimere v. tr. (pres. imprimo)

    1. vtisniti

    2. natisniti (tudi pren.)

    3. dajati hitrost; pognati, poganjati:
    un motore che imprime la velocità di 200 km all'ora motor, ki požene, doseže hitrost 200 km na uro
  • kártica (-e) f

    1. scheda:
    inventarna kartica scheda d'inventario
    inform. luknjana kartica scheda perforata
    kartica za kontrolno uro cartellino orologio
    matična kartica scheda bibliografica
    identifikacijska kartica (pri policiji) scheda segnaletica
    sedežna kartica (z imenom) segnaposto

    2. (dopisnica, razglednica) cartolina (postale, illustrata)

    3. ekon.
    magnetna kartica, plačilna kartica (za bankomat) tessera magnetica, tesserino magnetico
  • koníca (-e) f

    1. punta; estremità; terminazione; anat. cuspide:
    konica svinčnika punta della matita
    konica čevljev punta dele scarpe
    konica jezika punta della lingua
    jedrska konica testata nucleare
    konica zvonika freccia del campanile

    2. publ. ora di punta; massimo; apice:
    promet je v konicah zelo gost nelle ore di punta il traffico è intenso
    pri tem vozilu je konica 200 km na uro la macchina sviluppa una velocità massima di 200 chilometri orari
    prav v zadnjih delih je pisatelj dosegel svojo (kvalitetno) konico proprio nelle ultime opere lo scrittore è al suo apice
  • marciare v. intr. (pres. marcio)

    1. korakati, stopati, marširati

    2. iti, hoditi, napotiti se; voziti:
    il treno marcia a 120 all'ora vlak vozi 120 km na uro
  • med prep.

    1. tra, fra:
    pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe

    2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
    razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini

    3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
    šteti med najboljše essere tra i migliori
    (z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
    razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
    (za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
    (za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
    stiki med državami contatti fra stati

    4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
    priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
    med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
    med drugim je povedal tra l'altro raccontò
    pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
    med nama (rečeno) detto fra noi
    igre med dvema ognjema palla esclusa
    pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
    stati med vrati stare sulla soglia
    pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
    med nama inter nos
    med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
    obdobje med vojnama periodo interbellico
    anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia