Franja

Zadetki iskanja

  • stópati1 (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

    1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
    ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

    2. andare, camminare, procedere, marciare:
    stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
    pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

    3. mostrarsi, comparire; bagnare:
    pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

    4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
    stopati v pokoj andare in pensione
    stopati v zakon sposarsi

    5. entrare, andare; aderire (a):
    stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
    stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

    6. pren. esordire, entrare:
    s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stopati na plan affermarsi
    pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    kri mu je stopila v glavo arrossì
    vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
    stopati v korak andare a passo d'uomo
    pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
    pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
    pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
    pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
    stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
    pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
    pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
    pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
    stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
    stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
    stopati naglo pren. pedalare
    pren. stopiti na prestol salire al trono
    stopiti čez bregove debordare, straripare
    rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
    stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
    stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
    nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
    stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
    stopiti vstran tirarsi indietro, da parte
  • stópati2 (-am) imperf. pestare (il miglio, il granturco)
  • stópati3 (-am) imperf. (štopati) cronometrare
  • discendere*

    A) v. intr. (pres. discendo)

    1. iti dol; spustiti, spuščati se; stopiti, stopati (iz, s); sestopiti, sestopati:
    discendere a valle spustiti se v dolino
    discendere dal tram stopiti s tramvaja
    discendere dalla nave izkrcati se

    2. spustiti, spuščati se; zaiti, zahajati; pasti, padati:
    i monti discendono verso il piano hribi se spuščajo v dolino
    il sole discende sonce zahaja
    il barometro sta discendendo barometer pada

    3. pren. izhajati, izvirati, biti potomec:
    discendere da nobile famiglia izvirati iz plemenite rodbine
    ne discende che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav

    B) v. tr. iti dol:
    discendere le scale iti po stopnicah
  • marciare v. intr. (pres. marcio)

    1. korakati, stopati, marširati

    2. iti, hoditi, napotiti se; voziti:
    il treno marcia a 120 all'ora vlak vozi 120 km na uro
  • ricalcare v. tr. (pres. ricalco)

    1. ponovno potisniti, potiskati; ponovno stopiti, stopati (po):
    ricalcare il cappello in capo ponovno si posaditi klobuk na glavo
    ricalcare le orme di qcn. pren. iti po stopinjah, slediti zgledu nekoga

    2. kopirati; posnemati (tudi pren.)

    3. zbiti (kovino)
  • rinculare v. intr. (pres. rinculo)

    1. ritensko stopiti, stopati, umakniti, umikati se nazaj

    2. voj. trzati (strelno orožje)
  • salire*

    A) v. intr. (pres. salgo)

    1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
    salire per le scale iti po stopnicah
    salire sul tetto iti na streho
    salire a cavallo, in sella zajahati konja
    salire da qcn. iti h komu
    salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
    salire sulla nave vkrcati se na ladjo
    salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
    salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
    salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
    salire sul Parnaso pren. pesnikovati
    salire al trono stopiti na prestol, zavladati

    2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
    l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
    dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
    la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
    un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
    la luna sta salendo mesec vzhaja
    salire al cielo evfemistično umreti
    salire col pensiero poleteti z mislijo

    3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
    salire in fama postati slaven
    salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
    salire in ricchezza bogateti
    salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

    4. pren. narasti:
    il livello del fiume sale nivo reke raste
    i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

    B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
    salire le scale iti po stopnicah
  • incēdere

    A) v. intr. (pres. incēdo) ponosno stopati

    B) m (portamento) ponosna drža, držanje
  • pedalare v. intr. (pres. pedalo)

    1. pritiskati na pedale, vrteti pedale (kolesa); ekst. kolesariti

    2. pren. pog. stopati naglo
  • retrocēdere*

    A) v. intr. (pres. retrocēdo) stopiti, stopati nazaj; umakniti, umikati se

    B) v. tr.

    1. prestaviti nižje

    2. voj. degradirati
  • scansare

    A) v. tr. (pres. scanso)

    1. odmakniti, odmikati

    2. ogniti, izogibati se

    B) ➞ scansarsi v. rifl. (pres. mi scanso) umakniti, odmikati se; stopiti, stopati v stran
  • scēndere*

    A) v. intr. (pres. scēndo)

    1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
    scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
    scendere da cavallo razjahati
    scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
    scendere a terra izkrcati se
    scendere dal treno stopiti z vlaka
    la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti

    2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)

    3. nastaniti se:
    scendere a un albergo nastaniti se v hotelu

    4.
    scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
    scendere in piazza demonstrirati

    5.
    scendere in basso pren. pasti nizko
    scendere nella stima izgubiti spoštovanje
    scendere al cuore ganiti
    scendere a patti, a più miti consigli popustiti

    6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
    scende la notte spušča se noč, noči se
    i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
    la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
    i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena

    7. šport
    scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)

    B) v. tr.

    1. spustiti, spuščati se; iti dol:
    scendere le scale iti dol po stopnicah

    2. nareč. spustiti, spuščati
  • smontare

    A) v. tr. (pres. smonto)

    1. odložiti, odlagati; izkrcati (s prevoznega sredstva)

    2. demontirati; razstaviti, razstavljati

    3. vzeti dragulj iz oboda

    4. pren. vzeti, jemati pogum; potlačiti:
    smontare una notizia (sgonfiare) dati novici manjši pomen

    5. onemogočiti

    B) v. intr.

    1. stopiti, stopati s:
    smontare dal treno stopiti z vlaka

    2. končati izmeno, turnus:
    smontare di guardia izmenjati stražo

    3. zbledeti:
    il rosso del vestito ha smontato subito rdeča barva na obleki je takoj zbledela

    4. splahniti, pasti

    C) smontarsi v. rifl. (pres. mi smonto) obupati; omagati
  • Ábrahamov (-a -o) adj. bibl. di Abramo:
    Abrahamov sin Izak Isacco, figlio di Abramo
    šalj. pog. Abrahamova leta la cinquantina
    šalj. stopati v Abrahamova leta entrare negli anta
    šalj. biti v Abrahamovem naročju essere in grembo ad Abramo, essere morto
  • anta2 m pl. šalj. starost med štiridesetimi in devetdesetimi leti:
    entrare negli anta stopati v Abrahamova leta
  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • osprédje (-a) n parte anteriore, il davanti:
    ospredje hiše facciata della casa
    prihajati, stopati v ospredje emergere, acquistare importanza, rilievo, farsi urgente
    riniti v ospredje farsi sempre avanti, voler sempre essere il primo
    biti v ospredju pozornosti essere al centro dell'attenzione
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • ponôsno adv. fieramente, orgogliosamente, alteramente, altezzosamente;
    ponosno stopati incedere fieramente