Franja

Zadetki iskanja

  • slikár (-ja) | -ka (-e) m, f

    1. um. pittore (-trice);
    abstraktni slikar astrattista
    slikar krajinar pittore di paesaggi, paesaggista
    slikar naivec pittore naïf
    slikarji informela pittori informali
    slikar portretov pittore di ritratti, ritrattista
    slikar tihožitij pittore di nature morte, naturamortista

    2. pren. descrittore, raffiguratore:
    dober slikar ljudi in življenja un penetrante descrittore degli uomini e della vita

    3. obrt. imbianchino
  • figurinista m, f slikar, slikarka figurin (za modne revije), risar, risarka modnih skic
  • informale

    A) agg.

    1. neformalen, brez formalnosti

    2. umet. informel

    B) m, f umet. slikar, slikarka umetnostne smeri informel
  • naturamortista m, f (m pl. -ti) umet. slikar, slikarka tihožitij
  • pittore m (f -trice)

    1. slikar, slikarka:
    pittore di nature morte slikar tihožitji
    pittore di paesaggi krajinar
    pittore di ritratti portretist

    2. soboslikar
  • fiammingo1

    A) agg. (pl. -ghi) geogr. flamski

    B) m

    1. (f -ga) geogr. Flamec, Flamka

    2. flamski slikar

    3. jezik flamščina
  • fiorista m, f (m pl. -ti)

    1. cvetličar, cvetličarka; izdelovalec, prodajalec umetnih rož

    2. umet. slikar cvetja
  • imbrattatele m, f slabš. mazač, slab slikar
  • naïf tujka franc.

    A) agg. invar. umet. naiven, primitiven

    B) m, f invar. umet. slikar naivec; nedeljski slikar:
    i naïf croati hrvaški naivci
  • pastellista m, f (m pl. -ti) umet. slikar v pastelu
  • rovinista m (pl. -ti) umet. slikar razvalin
  • smaltista m, f (m pl. -ti) emajler; slikar v emajlu
  • astratto

    A) agg.

    1. abstrakten, pojmoven, miseln:
    un concetto astratto abstrakten pojem
    parlare, discutere in astratto abstraktno govoriti, razpravljati

    2. jezik abstrakten:
    sostantivi astratti abstraktni samostalniki

    3. umet. abstrakten:
    pittore astratto abstrakten slikar

    4. knjižno raztresen, razmišljen

    B) m abstrakt, abstraktum
  • baldacchino m

    1. baldahin, nebo

    2. umet. baldahin

    3. pren. šalj.
    di baldacchino zelo sposoben, zelo uspešen, sijajen:
    pittore di baldacchino sijajen slikar
  • bravo

    A) agg.

    1. dober, sposoben:
    un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
    è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
    un bravo cane da caccia dober lovski pes

    2. dober, pošten, spodoben:
    un bravo giovane dober mladenič
    brava donna pog. evfemistično cipa
    ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
    su, da bravo! le pogumno!

    3. knjižno pogumen, srčen:
    fare il bravo delati se pogumnega
    notte brava divjaška noč
    alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
    dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko

    4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
    ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod

    B) inter. bravo!:
    bravo, bis! bravo, bis!
    bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!

    C) m

    1. hist. plačani razbojnik, plačanec

    2. ekst. telesni stražar, gorila
  • dilettante

    A) m, f

    1. ljubitelj, ljubiteljica; amater, amaterka:
    dilettante di musica ljubitelj glasbe, glasbeni amater
    la rappresentativa dei dilettanti lombardi šport moštvo lombardijskih amaterjev

    2. slabš. diletant, nestrokovnjak, šušmar:
    è solo un dilettante! navaden diletant je!

    B) agg. ljubiteljski, amaterski; diletantski:
    pittore dilettante amaterski slikar, slikar amater
  • domenica f nedelja
    domenica delle Palme relig. cvetna nedelja
    domenica in albis relig. bela nedelja
    vestito della domenica nedeljska, praznična, zakmašna obleka
    pittore della domenica nedeljski slikar
    battezzato in domenica pren. pog. tepec
    nato di domenica pren. srečnež
  • duecentesco agg. (m pl. -chi)

    1. ki se nanaša na trinajsto stoletje

    2. umet., lit. ki se nanaša na italijanski duecento:
    un pittore duecentesco slikar trinajstega stoletja
  • figúra (-e) f

    1. um. (kip, podoba) figura; immagine, statua:
    bronasta figura figura, statua in bronzo
    slikar se poleg tihožitij ukvarja z ženskimi figurami il pittore, oltre alle nature morte, ritrae figure femminili
    geometrična figura figura geometrica

    2. (oseba kot nosilec kake lastnosti) figura; tipo:
    simpatična, klavrna figura figura simpatica, meschina
    pejor. biti kje čisto navadna figura, biti za figuro essere solo un figurante

    3. (oseba, lik kot literarna upodobitev) personaggio

    4. šah., igre figura

    5. (skupina med seboj povezanih gibov pri plesu in nekaterih športih) figura

    6. lit.
    retorična figura figura retorica
    govorna figura figura di parola
    miselna figura figura di pensiero, di concetto

    7. muz. figura
  • fissare

    A) v. tr. (pres. fisso)

    1. pritrditi, pričvrstiti; fiksirati:
    fissare un chiodo zabiti žebelj
    fissare gli occhi su qcn., qcs. zastrmeti se v koga, v kaj
    fissare una negativa foto fiksirati negativ

    2. določiti, rezervirati:
    fissare un appuntamento dogovoriti se za sestanek
    fissare un posto a teatro rezervirati sedež v gledališču

    B) ➞ fissarsi v. rifl. (pres. mi fisso)

    1. nastaniti se, ustaliti se:
    dopo mille peregrinazioni si è fissato a Roma po brezkončnem romanju se je ustalil v Rimu

    2. pren. stalno misliti na kaj, vztrajati pri čem, vtepsti, zapičiti si v glavo:
    si è fissato di divenire un pittore v glavo si je vtepel, da bo postal slikar