sádje (-a) n frutta:
obirati, prebirati sadje cogliere la frutta, fare la cernita della frutta
gajbica za sadje cassetta di, per la frutta
hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje cella frigorifera, pressa, essiccatore per la frutta
jesensko, poletno, zgodnje sadje frutta autunnale, estiva, primaticcia
južno sadje frutta tropicale; agrumi
lupinasto sadje frutta con guscio
suho sadje frutta secca
kandirano sadje candita, frutta candita, canditi
Zadetki iskanja
- frutta f (pl. -ta, -te)
1. sadje:
frutta secca suho sadje
succhi di frutta sadni sokovi
frutta di stagione sezonsko sadje
2. kulin. sadje (kot poobedek):
essere alla frutta biti pri koncu obeda
giungere alla frutta pren. priti pozno, priti na koncu - giardinetto m
1. pomanjš. od ➞ giardino vrtiček
2. navt. bok (na zadnjem delu ladje)
3. kulin. sadje (desert); mešana predjed; mešan sladoled
4. ekon. razpršena naložba - composta f
1. kulin. konzervirano sadje; marmelada
2. agr. kompost - confettura f kulin. džem, v sladkorju vkuhano sadje; marmelada
- fruttiēra f posoda za sadje
- portafrutta m invar. (fruttiera) posoda za sadje
- sciroppare v. tr. (pres. scirōppo) vlagati sadje v sirup, delati sirup:
pren. sciropparsi qcn., qcs. potrpežljivo prenašati (nadležneža, nadlego) - spremifrutta m invar. ožemalnik za sadje
- spremitoio m (pl. -oi) ožemalnik za sadje
- agrume m
1. star. trpek, oster okus (tudi pren.)
2.
agrumi pl. agrumi, (kiselkasto) južno sadje - avgústovski (-a -o) adj. agostano, agostino:
avgustovska vročina calura agostana
avgustovsko sadje frutti agostini
avgustovski prazniki (veliki šmaren) ferragosto - battere
A) v. tr. (pres. batto)
1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B) v. intr.
1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt - casco1 m (pl. -chi) redko padec:
frutta di casco s tal pobrano sadje - consērva2 f
1. shranjenje, konzerviranje
2. konzerva:
conserva di pomodoro paradižnikova konzerva
conserve alimentari živilske konzerve
conserva di frutta vloženo sadje
3. shramba:
conserva di neve ledenica - esōtico agg. (m pl. -ci) eksotičen; nenavaden, tuj:
frutti esotici eksotično sadje
abbigliamento esotico ekstravagantna obleka - fresco
A) agg. (m pl. -chi)
1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen
2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva
3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh
4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete
B) m
1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga
2. tekstil fresko (tkanina)
C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da... - frullare
A) v. tr. (pres. frullo) žvrkljati; stepsti, stepati; mešati v mešalniku:
frullare le uova žvrkljati jajca
frullare la frutta v mešalniku zmešati sadje
B) v. intr.
1. frfotati
2. naglo se vrteti
3. pren. rojiti, poditi se:
cosa gli frulla per il capo? kaj mu roji po glavi? - frullato
A) agg. žvrkljan, stepen, zmlet, v mešalniku zmešan:
uova frullate žvrkljana jajca
frutta frullata v mešalniku zmešano sadje
B) m frappé - gníl (-a -o)
A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame
2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia
B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca