Franja

resníčen (-čna -o) adj.

1. vero, veritiero, verace, reale, autentico; effettivo:
resnični in pravljični svet il mondo reale e il mondo delle favole
resnična, umišljena bolezen malattia vera, immaginaria
resnične besede parole veraci
resnične (dejanske)
izgube perdite effettive

2. (v skladu z določenimi normami) vero, genuino, autentico:
resnična moralna vrednota valore morale genuino
resnični demokrat un democratico genuino

attuale agg. dejanski, resničen; sedanji, aktualen:
l'attuale presidente sedanji predsednik
uno scrittore ancora attuale še vedno aktualen pisatelj

autēntico agg. (m pl. -ci) avtentičen, verodostojen, pošten, resničen, izviren:
un documento autentico pristen, avtentičen dokument
è una storia autentica to je resnična zgodba

cērto

A) agg.

1. gotov, nedvoumen

2. jasen, očiten; resničen

3. prepričan:
esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
fare certo qcn. komu zagotoviti

B) m (le sing.) gotovo, gotovost

C) agg.

1. neki:
devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

2. slabš. neki, nekateri, določeni:
certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
sentire un certo che nekaj čutiti
ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

4. neki, nedoločena oseba:
ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
certi dicono così nekateri trdijo tako

D) avv. gotovo, zares; seveda:
la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!

concrēto

A) agg.

1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
nome concreto jezik stvarno ime
progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
arte concreta umet. konkretna umetnost
musica concreta glasba konkretna glasba

2. praktičen

B) m konkretno, stvarno:
andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu

effettivo agg.

1. dejanski, resničen, konkreten:
valore effettivo dejanska vrednost
perdite effettive dejanske izgube

2. reden, stalen; aktiven:
socio effettivo redni član
ufficiale effettivo aktivni častnik; pren.
denaro effettivo gotovina, aktivni denar

effettuale agg. resničen, dejanski

giusto

A) agg.

1. pravičen, upravičen:
pena giusta pravična kazen
giusto premio pravična nagrada
giusto desiderio upravičena želja
siamo giusti! bodimo pravični!

2. pravilen, resničen, utemeljen:
dirle giuste govoriti iskreno, povedati po pravici

3. pravšnji, pravi, primeren, ustrezen:
arrivi al momento giusto prihajaš v pravem trenutku

4. točen, natančen, pravilen:
peso giusto pravilna teža
colpo giusto natančen zadetek
pietanza giusta di sale ravno prav soljena jed
il giusto mezzo pren. zlata sredina

B) avv.

1. točno, natančno, pravilno:
rispondere giusto odgovoriti pravilno
colpire giusto pren. zadeti v polno
stare giusto biti prav (obutev, obleka)

2. prav:
giusto te cercavo prav tebe sem iskal

3. približno:
penso che abbia giusto vent'anni mislim, da ima kakih dvajset let

C) m

1. pravičnik, pravični:
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnega

2. (kar je) pravično, pravična stvar:
esigere, dare il giusto zahtevati, dati, kar je pravično

positivo

A) agg.

1. pozitiven, sloneč na zakonih:
diritto positivo pozitivno pravo
religioni positive pozitivne religije

2. pritrdilen, potrdilen

3. resničen, sloneč na dejstvih; ekst. neizpodbiten:
dato positivo neizpodbitno dejstvo

4. stvaren, konkreten; ekst. slabš. sebičen, koristoljuben

5. med. pozitiven, potrdilen

6. dober, ugoden

7. mat., fiz. pozitiven

8. foto pozitiven

9. jezik osnovniški, ki se tiče pozitiva

B) m

1. pozitivno, resnično, dejansko obstoječe

2. gotovo:
di positivo z gotovostjo:
lo so di positivo z gotovostjo vem

3. glasba pozitiv

prōprio

A) agg. (m pl. -ri)

1. lasten:
nome proprio jezik lastno ime
senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

2. lasten, oseben:
sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

3. točen, primeren; resničen, pravi:
questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

B) avv.

1. prav, zares:
sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
le dice proprio grosse prav debele klati

2. sploh:
non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

Č) m svoje, lastnina:
avere del proprio imeti kaj svojega
in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
lavorare in proprio delati zasebno
rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati

reale¹

A) agg.

1. stvaren, resničen, realen

2. pravo stvaren, realen:
diritto reale stvarno pravo
garanzia reale stvarno jamstvo

3. mat. realen

4. toskansko pog. pristen

B) m realno, stvarno, resnično

stōrico

A) agg. (m pl. -ci)

1. zgodovinski, historičen:
avanguardia storica umet., lit. zgodovinska avantgarda
grammatica storica jezik historična slovnica
materialismo storico filoz. zgodovinski materializem

2. zgodovinski; resničen:
fatto, personaggio storico zgodovinski dogodek, zgodovinska oseba
romanzo storico lit. zgodovinski roman

3. ekst. zgodovinski, znamenit:
una giornata storica zgodovinski dan

4. pog. splošno znan, nedvomen

B) m (pl. -ci) zgodovinar, historik

verace agg.

1. knjižno resničen

2. iskren

3. nareč. pristen:
Napoletano verace pristni Neapeljčan

veridico agg. (m pl. -ci) resničen, verodostojen

veritiēro agg.

1. resničen, resnicoljuben; točen (ura)

2. verodostojen

vero

A) agg.

1. resničen, pravi

2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato

5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik

B) m

1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi

stravero agg. še kako resničen

tipo

A) m

1. vtis, kov:
il tipo di una medaglia vtis medalje

2. tip, vzorec, model; vrsta:
il primo tipo di macchina per scrivere prvi model pisalnega stroja
il vero tipo del gentiluomo resničen gospod
merce di tutti i tipi blago vseh vrst
di tipo, sul tipo di podoben

3. tip, vrsta (značilna, biološka):
tipo costituzionale biotip
il tipo mongolo mongolski tip
il tipo del seduttore zapeljivec

4. lit. tip, lik

5. ekst. izvirnež, posebnež:
un bel tipo čuden patron, tiček
un tipo nekdo
un tipo da spiaggia šalj. smešen tip
essere un tipo biti osebnost

6.
tipi pl. tisk tipe, tiskarske črke

B) agg. invar. tipičen, značilen; povprečen, srednji:
famiglia tipo tipična družina
reddito tipo povprečni dohodek