Franja

razkadíti (-ím) | razkájati (-am)

A) perf., imperf.

1. disperdere, dissolvere, dissipare (fumo, rabbia)

2. pren. dissipare (dubbi)

B) razkadíti se (-ím se) | razkájati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. disperdersi, dissolversi, dissiparsi

2. pren. dissiparsi

3. pren. chiarirsi, placarsi, mitigarsi (dolore, ira)

dissōlvere^*

A) v. tr. (pres. dissōlvo)

1. raztopiti, raztapljati

2. razdružiti, razdruževati; razkrojiti, razkrajati

3. razkaditi, razpršiti, razgnati:
dissolvere la nebbia razpršiti meglo
dissolvere i dubbi razkaditi dvome

B) ➞ dissōlversi v. rifl. (pres. mi dissōlvo)

1. raztopiti se

2. razdružiti, razdruževati se

3. razkrojiti se; razkaditi se, razpršiti se, razbliniti se (tudi pren.)

sfumare

A) v. tr. (pres. sfumo)

1. umet. zabrisati, senčiti; niansirati

2. utišati (zvok)

3. fazonirati (lase na tilniku)

B) v. intr.

1. razpršiti se; razkaditi se; pren. razbliniti, razblinjati se

2. zgubiti, zgubljati se

razkájati (-am) imperf. glej razkaditi | razkajati