raníti (-im) | ranjeváti (-újem) perf., imperf.
1. ferire; knjiž. vulnerare:
raniti z nožem ferire di coltello, accoltellare
raniti v trebuh ferire al ventre, sventrare
raniti s sabljo sciabolare
smrtno raniti ferire a morte
2. pren. ferire, ledere, offendere:
raniti ponos nekoga ferire qcn. nell'orgoglio
Zadetki iskanja
- esulcerare v. tr. (pres. esulcero)
1. med. povzročiti čir; raniti
2. pren. jeziti, žalostiti - ferire v. tr. (pres. ferisco)
1. raniti:
ferire di coltello raniti z nožem
ferire a morte smrtno raniti
senza colpo ferire ne da bi uporabil orožje
2. pren. prizadeti, užalostiti, raniti, prizadejati bolečino:
ferire qcn. nell'orgoglio raniti ponos nekoga - graffiare
A) v. tr. (pres. graffio)
1. praskati, opraskati, popraskati, spraskati:
graffiare il viso opraskati obraz
graffiare il muro con un coltello spraskati zid z nožem, praskati z nožem po zidu
2. pren. užaliti, raniti, prizadeti:
quella frase graffia il suo orgoglio te besede žalijo njegov ponos
3. pog. krasti, suniti:
riuscì a graffiare dal cassetto una forte somma iz predala mu je uspelo suniti precejšnjo vsoto
B) ➞ graffiarsi v. rifl. (pres. mi graffio)
1. praskati se, popraskati se, opraskati se; močno se drgniti
2. pren.:
si graffiavano con insulti e offese obmetavala sta se z žaljivkami - lēdere* v. tr. (pres. lēdo)
1. prizadeti; poškodovati:
ledere l'onore (di) prizadeti čast (koga)
2. med. raniti, poškodovati - offēndere*
A) v. tr. (pres. offēndo)
1. prizadeti, užaliti
2. raniti
B) ➞ offēndersi v. rifl. (pres. mi offēndo) biti prizadet, užaljen, čutiti se užaljenega - trafiggere* v. tr. (pres. trafiggo)
1. prebosti, prebadati
2. ekst. raniti
3. pren. presuniti; raniti; prizadeti - vulnerare v. tr. (pres. vulnero)
1. knjižno raniti
2. kršiti (pravico, zakon) - accoltellare v. tr. (pres. accoltēllo) raniti z nožem, zabosti
- bucare
A) v. tr. (pres. buco)
1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice
2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo
3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč
4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga
B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)
1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla
2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo
3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa - infilzare
A) v. tr. (pres. infilzo)
1. natakniti, natikati; nizati (tudi pren.)
2. natakniti, natikati; nabosti, nabadati; prebosti, prebadati:
infilzare cubetti di carne nello spiedo natikati koščke mesa na raženj
3. obrt robiti
B) ➞ infilzarsi v. rifl. (pres. mi infilzo) raniti se, nabosti se:
infilzarsi da sé pren. sam sebi škodovati - piagare v. tr. (pres. piago) hudo raniti, zadati hude rane
- sbudellare
A) v. tr. (pres. sbudēllo) razparati trebuh (živali) (tudi ekst.); raniti v trebuh
B) ➞ sbudellarsi v. rifl. (pres. mi sbudēllo) (fare a coltellate) suniti, suvati se z nožem; pog.
sbudellarsi dalle risa zvijati se, pokati od smeha - sciabolare
A) v. tr. (pres. sciabolo) raniti s sabljo:
sciabolare giudizi pren. stresati sodbe
B) v. intr. sabljati - sventrare v. tr. (pres. svēntro)
1. razparati trebuh (živali)
2. ekst. raniti v trebuh
3. zaklati
4. pren. (brezobzirno) rušiti, porušiti; podreti, podirati (stavbo, četrt) - ferita f rana (tudi pren.):
prodursi una ferita raniti se - niēnte
A) pron.
1. nič:
di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
meno di niente prav nič
niente di niente prav nič
niente e poi niente prav nič
fare finta di niente delati se neumnega
fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
finire in niente pren. splavati po vodi
non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
non fa niente nič ne de, nič zato
non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
non mancare di niente imeti vsega v izobilju
non poterci fare niente biti brezmočen
2. malenkost:
cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)
3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
hai saputo niente? ali si kaj zvedel?
B) agg. pog. noben; nič:
niente paura brez strahu!
non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa
C) m
1. nič; ničla, niče:
un bel niente prav nič; ne, sploh ne
essere un niente biti niče
ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
venire su dal niente priti iz niča
2. malenkost:
basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost
Č) avv.
1. sploh ne:
non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)
2. prav malo
PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič - občutljív (-a -o) adj.
1. sensibile:
občutljiv za mraz sensibile al freddo, freddoloso
občutljiv za toploto termosensibile
likovno občutljiv človek individuo con sensibilità artistica
med. občutljiv za bolečino dolorifico
med. občutljiv za spremembo vremena meteoropatico
2. sensibile, suscettibile, impressionabile
3. občutljiv za sensibile a:
vitamini so občutljivi za kemične vplive le vitamine sono sensibili agli influssi chimici
4. delicato:
raniti koga, kjer je najbolj občutljiv ferire, colpire uno nel suo punto debole
občutljiva tema tema delicato, scottante - ranjeváti (-újem) imperf. glej raniti | ranjevati
- tàm adv.
1. lì, là (per lo stato in luogo):
tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo
2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento
3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
tu in tam, tu pa tam qua e là
4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città
5. (na isti stopnji) lì, là:
spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo
6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
/ 1
Število zadetkov: 20