Franja

Zadetki iskanja

  • prôsto adv. liberamente; a man salva:
    govoriti prosto parlare a braccio
    šport. plavati sto metrov prosto nuotare i cento metri in stile libero
  • apērto

    A) agg.

    1. odprt:
    una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
    lettera aperta odprto pismo
    vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
    sillaba aperta odprt zlog
    questione aperta odprto vprašanje
    accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
    rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
    tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

    2. širok, razsežen, prostoren

    3. pren. očiten, jasen, odkrit:
    è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
    carattere aperto odkrit značaj
    a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

    4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
    persona aperta človek širokih pogledov

    B) m odprto, prosto, zunaj:
    all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

    C) avv. jasno, odkrito:
    parlare aperto govoriti odkrito
  • liberamente avv. svobodno, prosto
  • sereno

    A) agg.

    1. jasen, veder:
    a ciel sereno na prostem
    fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega

    2. pren. miren; nepristranski, objektiven:
    giudizio sereno nepristranska sodba

    B) m

    1. vedro nebo, vreme:
    è tornato il sereno spet se je zvedrilo (tudi pren.)

    2. prosto:
    al sereno na prostem, pod milim nebom

    3. knjižno vedrina; pren. bleščeč pogled
  • sfogatamente avv. prosto, neovirano
  • brado agg.

    1. neukročen, divji, ki se prosto pase

    2. ki se nanaša na prosto pašo (za rejo živine)

    3. pren., ekst. surov, primitiven, neciviliziran:
    vivere allo stato brado živeti necivilizirano
  • alpinismo m šport alpinistika:
    alpinismo invernale zimska alpinistika
    alpinismo in libera prosto plezanje
  • arrampicata f alpin., šport

    1. vzpenjanje, vzpon

    2. alpin. plezanje, vzpon:
    arrampicata libera prosto plezanje
    arrampicata artificiale tehnično plezanje

    3. šport (kolesarski) vzpon
  • cēdere

    A) v. intr. (pres. cēdo)

    1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
    cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
    non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

    2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
    il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

    B) v. tr.

    1. odstopiti, odstopati:
    cedere il posto odstopiti mesto
    cedere il passo dati prednost
    cedere la destra pustiti prosto desno stran

    2.
    cedere le armi pren. vdati se

    3.
    cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last
  • fluttuante agg.

    1. valovit, razburkan:
    superficie fluttuante razburkana površina

    2. neodločen, omahljiv

    3. nestalen, nereden, spremenljiv, drseč; fluktuirajoč:
    prezzo fluttuante spremenljiva cena
    costola fluttuante anat. prosto rebro
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • mano f (pl. -ni)

    1. roka:
    mano destra desnica
    mano sinistra levica
    fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
    far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
    notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
    di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
    chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
    mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
    avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
    sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
    bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
    a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
    avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
    col cuore in mano pren. odkritosrčno
    avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
    mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
    mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
    avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
    giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
    per mano di qcs. s, z nečim
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    a mano ročen, prenosen:
    bagagli a mano ročna prtljaga
    giocar di mano pren. varati, goljufati
    cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
    mettere le mani su qcs. polastiti se česa
    metter mano a qcs. zgrabiti kaj
    mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
    restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
    essere largo di mano pren. biti darežljiv
    essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
    buona mano pren. napitnica
    imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
    reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
    portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
    dare una mano a qcn. komu pomagati
    venire alle mani pren. pretepati se
    la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
    a mano armata z orožjem
    caricare la mano pren. pretiravati
    essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
    la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
    fatto a mano ročno izdelano
    avere la mano a qcs. biti vešč v čem
    metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
    dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
    fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
    giochi di mano rokohitrstvo
    stare con le mani in mano stati križemrok
    denari alla mano v gotovini
    uomo alla mano prijazen človek
    fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
    di lunga mano pren. že dolgo (časa)

    2. stran:
    a mano destra, dritta desno, na desni
    a mano sinistra, manca levo, na levi
    avere la mano biti na desni, imeti prednost
    cedere la mano dati prednost
    andare contro mano pren. iti proti toku

    3. pest, peščica

    4. pren. kvaliteta:
    di mezza mano povprečen
    di bassa mano pren. nizkega rodu

    5. pren. roka, moč, avtoriteta:
    la mano della giustizia roka pravice
    dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
    cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

    6. pisava

    7. igre
    essere di mano začeti igro (s kartami)
    prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

    8. pren. vrsta, zaporedje

    9. pren. sloj:
    dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

    10.
    mani pl. pog. manikira:
    fare le mani manikirati se
    PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
  • man salva avv.
    a man salva prosto, neovirano, prostovoljno
  • plézanje (-a) n arrampicata, arrampicamento, scalata:
    šport. prosto plezanje arrampicata libera
    tehnično plezanje arrampicata artificiale
  • poštnína (-e) f pošta porto, tariffa postale, affrancatura:
    poštnine prosto, oproščeno franco di porto
  • prevájanje (-a) n

    1. fiz., elektr. conduzione:
    toplotno prevajanje conduzione termica

    2. traduzione, interpretazione; volgarizzazione, volgarizzamento:
    prevajanje iz italijanščine v slovenščino traduzione dall'italiano in sloveno
    prosto, dobesedno prevajanje traduzione libera, letterale
    strojno prevajanje traduzione automatica
    konsekutivno, simultano prevajanje traduzione consecutiva, simultanea
  • prevájati (-am) | prevêsti (-vêdem) imperf., perf.

    1. lingv. tradurre; knjiž. voltare:
    prevesti iz slovenčine v italijanščino tradurre dallo sloveno in italiano
    dobesedno prevesti tradurre alla lettera
    prevesti brez slovarja tradurre all'impronta
    prevesti prosto, dobesedno tradurre a senso, alla lettera
    prevajati nazaj ritradurre
    prevesti iz grščine, latinščine v italijanski jezik volgarizzare

    2. ekst. tradurre, trasformare:
    prevajati glasbo v barve tradurre la musica in colori

    3. fiz., fiziol. trasmettere; condurre:
    prevajati vzburjenje do mišic trasmettere gli stimoli ai muscoli
    kovine dobro prevajajo električni tok i metalli sono buoni conduttori della corrente elettrica

    4. jur. prevesti riconoscere, attribuire
  • pròst (prôsta -o)

    A) adj.

    1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
    prosti čas tempo libero
    prost sedež posto libero
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

    2. esente, immune:
    davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
    prosto plačila esente dal pagamento

    3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

    4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

    5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prosti prevod traduzione libera
    pren. imeti proste roke avere le mani libere
    pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
    prosta carinska cona zona franca, punto franco
    prosta luka porto franco
    prosta plovba navigazione libera
    prosta prodaja vendita libera
    anat. prosta rebra costole fluttuanti
    šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
    šport. prosta vaja esercizio libero
    šport. prosti progam programma libero
    proste cene prezzi liberi
    fiz. prosti elektron elettrone libero
    kem. prosti kisik ossigeno libero
    šah. prosti kmet pedone libero
    šport. prosti met tiro libero
    fiz. prosti pad caduta libera
    šol. prosti spis tema libero
    lingv. prosti stavek proposizione semplice
    šport. prosti strel tiro libero
    avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

    B) prôsto (-ega) n
    predstava na prostem spettacolo all'aperto
    dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
    imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare
  • pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

    1. lasciare:
    pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
    pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

    2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
    pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
    pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
    pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
    pusti mu oditi lascialo andare

    3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
    tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
    bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

    4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
    vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

    5. distaccare, distanziare, seminare:
    najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

    6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
    pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

    7. gocciolare, grondare, versare, colare:
    lonec pušča la pentola perde

    8. perforare:
    med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti koga čakati farsi aspettare
    pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
    pustiti se prositi farsi pregare
    le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
    pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
    pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
    pustimo to lasciamo perdere
    pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
    ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
    pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
    ne pustiti do sebe essere inavvicinable
    puščati barvo perdere il colore
  • rísati (ríšem)

    A) imperf.

    1. disegnare:
    risati in slikati disegnare e dipingere
    risati na papir disegnare sulla carta
    risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    um. risati chiaroscuro chiaroscurare

    2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
    skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
    risati načrt tracciare, tirare un piano

    3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
    risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico

    B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.

    1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
    na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne

    2. manifestarsi, comparire