prôsto adv. liberamente; a man salva:
govoriti prosto parlare a braccio
šport. plavati sto metrov prosto nuotare i cento metri in stile libero
Zadetki iskanja
- apērto
A) agg.
1. odprt:
una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
lettera aperta odprto pismo
vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
sillaba aperta odprt zlog
questione aperta odprto vprašanje
accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti
2. širok, razsežen, prostoren
3. pren. očiten, jasen, odkrit:
è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
carattere aperto odkrit značaj
a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno
4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
persona aperta človek širokih pogledov
B) m odprto, prosto, zunaj:
all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj
C) avv. jasno, odkrito:
parlare aperto govoriti odkrito - liberamente avv. svobodno, prosto
- sereno
A) agg.
1. jasen, veder:
a ciel sereno na prostem
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
2. pren. miren; nepristranski, objektiven:
giudizio sereno nepristranska sodba
B) m
1. vedro nebo, vreme:
è tornato il sereno spet se je zvedrilo (tudi pren.)
2. prosto:
al sereno na prostem, pod milim nebom
3. knjižno vedrina; pren. bleščeč pogled - sfogatamente avv. prosto, neovirano
- brado agg.
1. neukročen, divji, ki se prosto pase
2. ki se nanaša na prosto pašo (za rejo živine)
3. pren., ekst. surov, primitiven, neciviliziran:
vivere allo stato brado živeti necivilizirano - alpinismo m šport alpinistika:
alpinismo invernale zimska alpinistika
alpinismo in libera prosto plezanje - arrampicata f alpin., šport
1. vzpenjanje, vzpon
2. alpin. plezanje, vzpon:
arrampicata libera prosto plezanje
arrampicata artificiale tehnično plezanje
3. šport (kolesarski) vzpon - cēdere
A) v. intr. (pres. cēdo)
1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga
2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo
B) v. tr.
1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran
2.
cedere le armi pren. vdati se
3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last - fluttuante agg.
1. valovit, razburkan:
superficie fluttuante razburkana površina
2. neodločen, omahljiv
3. nestalen, nereden, spremenljiv, drseč; fluktuirajoč:
prezzo fluttuante spremenljiva cena
costola fluttuante anat. prosto rebro - iméti (-ám)
A) imperf.
1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate
2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile
3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?
4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.
5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi
6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina
7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api
8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna
9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?
10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo
11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando
B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini
C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene - mano f (pl. -ni)
1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)
2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku
3. pest, peščica
4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu
5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke
6. pisava
7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)
8. pren. vrsta, zaporedje
9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati
10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva - man salva avv.
a man salva prosto, neovirano, prostovoljno - plézanje (-a) n arrampicata, arrampicamento, scalata:
šport. prosto plezanje arrampicata libera
tehnično plezanje arrampicata artificiale - poštnína (-e) f pošta porto, tariffa postale, affrancatura:
poštnine prosto, oproščeno franco di porto - prevájanje (-a) n
1. fiz., elektr. conduzione:
toplotno prevajanje conduzione termica
2. traduzione, interpretazione; volgarizzazione, volgarizzamento:
prevajanje iz italijanščine v slovenščino traduzione dall'italiano in sloveno
prosto, dobesedno prevajanje traduzione libera, letterale
strojno prevajanje traduzione automatica
konsekutivno, simultano prevajanje traduzione consecutiva, simultanea - prevájati (-am) | prevêsti (-vêdem) imperf., perf.
1. lingv. tradurre; knjiž. voltare:
prevesti iz slovenčine v italijanščino tradurre dallo sloveno in italiano
dobesedno prevesti tradurre alla lettera
prevesti brez slovarja tradurre all'impronta
prevesti prosto, dobesedno tradurre a senso, alla lettera
prevajati nazaj ritradurre
prevesti iz grščine, latinščine v italijanski jezik volgarizzare
2. ekst. tradurre, trasformare:
prevajati glasbo v barve tradurre la musica in colori
3. fiz., fiziol. trasmettere; condurre:
prevajati vzburjenje do mišic trasmettere gli stimoli ai muscoli
kovine dobro prevajajo električni tok i metalli sono buoni conduttori della corrente elettrica
4. jur. prevesti riconoscere, attribuire - pròst (prôsta -o)
A) adj.
1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
prosti čas tempo libero
prost sedež posto libero
risati s prosto roko disegnare a mano libera
videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo
2. esente, immune:
davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
prosto plačila esente dal pagamento
3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato
4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato
5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prosti prevod traduzione libera
pren. imeti proste roke avere le mani libere
pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
prosta carinska cona zona franca, punto franco
prosta luka porto franco
prosta plovba navigazione libera
prosta prodaja vendita libera
anat. prosta rebra costole fluttuanti
šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
šport. prosta vaja esercizio libero
šport. prosti progam programma libero
proste cene prezzi liberi
fiz. prosti elektron elettrone libero
kem. prosti kisik ossigeno libero
šah. prosti kmet pedone libero
šport. prosti met tiro libero
fiz. prosti pad caduta libera
šol. prosti spis tema libero
lingv. prosti stavek proposizione semplice
šport. prosti strel tiro libero
avt. v prostem teku, v prosti tek in folle
B) prôsto (-ega) n
predstava na prostem spettacolo all'aperto
dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare - pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.
1. lasciare:
pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.
2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
pusti mu oditi lascialo andare
3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze
4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele
5. distaccare, distanziare, seminare:
najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro
6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare
7. gocciolare, grondare, versare, colare:
lonec pušča la pentola perde
8. perforare:
med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti koga čakati farsi aspettare
pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
pustiti se prositi farsi pregare
le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
pustimo to lasciamo perdere
pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
ne pustiti do sebe essere inavvicinable
puščati barvo perdere il colore - rísati (ríšem)
A) imperf.
1. disegnare:
risati in slikati disegnare e dipingere
risati na papir disegnare sulla carta
risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
risati s prosto roko disegnare a mano libera
um. risati chiaroscuro chiaroscurare
2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
risati načrt tracciare, tirare un piano
3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico
B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.
1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne
2. manifestarsi, comparire