Franja

Zadetki iskanja

  • porábiti (-im) | porábljati (-am) perf., imperf.

    1. consumare; finire, esaurire; ekst. mangiare; spendere, impiegare:
    porabili smo vse olje in kruh abbiamo finito l'olio e il pane
    porabiti ves denar spendere tutti i soldi

    2. (izraža čas dejanja) metterci, impiegare:
    do vrha je porabil dve uri ci ha messo due ore fino alla cima

    3. (oguliti) logorare (il vestito)
  • consumare1

    A) v. tr. (pres. consumo)

    1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
    consumare l'abito oguliti obleko
    consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas

    2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
    consumare l'acqua porabiti vodo
    la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
    consumare i pasti in casa doma se hraniti
    nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
    consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev

    B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
    consumarsi di rabbia žreti se od jeze
    consumarsi d'amore koprneti
  • finire

    A) v. tr. (pres. finisco)

    1. končati, dokončati, nehati:
    finire una costruzione dokončati gradnjo
    finire i giorni, la vita umreti
    finire gli anni dopolniti leta, starost
    finire la ferma odslužiti vojaški rok

    2. dodelati:
    finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

    3. porabiti:
    abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
    finire un fiasco izprazniti steklenico
    finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

    4. pokončati, ubiti:
    finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

    5. poravnati:
    finire una lite poravnati spor

    6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
    finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

    7. nehati, prenehati (s, z):
    finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
    è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

    B) v. intr.

    1. končati se:
    presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
    la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
    la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
    finire bene, male končati se dobro, slabo
    finire in tragedia končati se tragično
    finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
    finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

    2. postati:
    finire ricco, povero obogateti, obubožati
    finire impiegato postati uradnik

    3. pren. priti, meriti:
    non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

    4. ( per, con + infinitiv)
    finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
    come è andata a finire? kako se je končalo?

    5. umreti:
    finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

    C) m (samo sing.) konec:
    il finire del giorno konec dneva
    sul finire proti koncu
    al finire na koncu
  • logorare

    A) v. tr. (pres. logoro)

    1. obrabiti, ponositi; oguliti; porabiti; pren. izčrpati, izčrpavati:
    logorare il vestito oguliti obleko
    logorare le proprie forze izčrpavati lastne sile

    2. kvariti:
    logorare la vista kvariti si vid; pren. zapraviti, zapravljati:
    logorare le sostanze zapraviti imetje

    B) ➞ logorarsi v. rifl. (pres. mi logoro) izčrpavati se, ubijati se
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • mettere*

    A) v. tr. (pres. metto)

    1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
    mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
    guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
    mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
    mettere qcn. dentro koga zapreti
    mettere nel sacco pren. prevarati
    mettere allegria razveseliti
    mettere paura prestrašiti
    mettere male izzvati razdor
    mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
    mettere insieme združiti
    mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

    2. posvetiti, posvečati:
    mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
    mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

    3. potrebovati, porabiti:
    per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

    4. obleči, oblačiti; obuti:
    mettere il cappotto obleči plašč
    mettere le scarpe obuti čevlje

    5. dajati (iz sebe):
    mettere lamenti ječati
    mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
    mettere cervello, giudizio spametovati se
    mettere le ali pren. naglo napredovati

    6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
    mettiamo il caso che denimo, da

    7. naložiti, nalagati:
    mettere una tassa naložiti davek

    8. spraviti, spravljati (v):
    mettere in latino prevesti v latinščino
    mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
    mettere in versi dati v verze

    9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
    mettere agli atti dati ad akta
    mettere al bando izgnati
    mettere a confronto primerjati
    mettere al corrente obvestiti
    a ferro e fuoco opustošiti
    mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
    mettere al mondo roditi
    mettere a morte usmrtiti
    mettere a nudo odkriti, razgaliti
    mettere a parte vključiti
    mettere alla prova preizkusiti
    mettere a segno natančno zadeti
    mettere a tacere utišati
    mettere a terra elektr. ozemljiti
    mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

    10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
    mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
    mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
    mettere in chiaro razčistiti
    mettere in croce križati; pren., mučiti
    mettere in fuga pognati v beg
    mettere in giro razširiti
    mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
    mettere in vendita dati v prodajo

    B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
    il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
    il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

    C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

    1.
    mettersi a tavola sesti za mizo
    mettersi a letto leči
    mettersi in cammino kreniti
    mettersi in piedi vstati
    mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

    2. obleči, oblačiti (se):
    mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

    3. združiti se:
    mettersi in società con qcn. združiti se s kom

    4. kazati, pokazati (se):
    si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

    5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
    mettersi a giocare začeti igrati
    mettersi a studiare začeti študirati
  • smezzare v. tr. (pres. szzo)

    1. razpoloviti, razpolavljati; razdeliti na pol

    2. napol izprazniti, porabiti:
    smezzare una bottiglia napol izprazniti steklenico
  • spēndere* v. tr. (pres. spēndo)

    1. trošiti, zapraviti, zapravljati:
    spendere un occhio della testa, l'osso del collo, un patrimonio, un perù potrošiti celo premoženje
    spendere e spandere na veliko zapravljati

    2. pren. porabiti; preživeti, preživljati; zapraviti:
    spendere il proprio tempo preživljati čas
    spendere inutilmente gli anni migliori zastonj zapraviti najboljša leta
    spendere una parola, quattro parole per qcn. zavzeti se za koga; koga priporočiti

    3. absol. nakupovati
  • bruciare

    A) v. tr. (pres. brucio)

    1. kuriti, žgati, zažgati:
    bruciare la legna kuriti drva
    bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
    bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
    bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

    2. pren.
    bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
    bruciare la scuola špricati šolo
    bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
    bruciare le tappe pohiteti
    bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
    bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
    bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

    3. ožgati, načeti, izjedati:
    bruciare una ferita pog. izžigati rano
    il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

    4. pren. žgati; vneti, vnemati:
    lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

    5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
    bruciare le proprie forze izčrpati moči
    bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

    B) v. intr.

    1. goreti, žgati, smoditi se:
    il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
    l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
    bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

    2. peči, žgati (tudi pren.):
    gli brucia la gola peče ga v grlu
    bruciare dalla sete umirati od žeje
    l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

    3. pren. goreti:
    bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

    C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

    1. opeči se

    2. zgoreti

    3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
    nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel
  • consumabile agg.

    1. ki ga je mogoče porabiti, obrabiti

    2. ki ga je mogoče konsumirati, použiti
  • centēsimo

    A) agg. stoti

    B) m

    1. stotinka

    2. stotin, centezim, centim

    3. ekst. majhen denar, groš:
    pagare al centesimo plačati do zadnjega groša
    spendere sino all'ultimo centesimo zapraviti, porabiti vse do zadnjega groša

    4. ekst. nič, skoraj nič (v nikalnih izrazih):
    non avere l'ombra di un centesimo biti brez groša
    non valere un centesimo bucato ne biti vreden počenega groša
  • consumo m

    1. poraba:
    fare un eccessivo consumo di energia elettrica porabiti pretirano veliko električne energije
    ad uso e consumo di qcn. komu v prid

    2. potrošnja:
    società dei consumi potrošniška družba
    bene di consumo potrošniška dobrina
    cooperativa di consumo potrošniška zadruga
    film, libro di consumo film, knjiga za zabavo

    3. tehn. poraba:
    consumo di un automezzo poraba vozila
  • fondo

    A) agg. globok:
    piatto fondo globoki krožnik

    B) m

    1. dno:
    fondo del bicchiere dno kozarca
    questione, problema di fondo pren. osnovni problem
    in fondo alla via na koncu ulice
    andare a fondo potopiti se
    da cima a fondo popolnoma
    conoscere a fondo temeljito poznati
    andare fino in fondo pren. iti do konca, do dna
    dar fondo a qcs. kaj popolnoma porabiti
    in fondo končno, navsezadnje
    in fondo è meglio così navsezadnje je bolje tako

    2. usedlina; ostanek:
    fondo del caffè kavna usedlina
    fondo di cassa gotovina v blagajni
    fondo di magazzino neprodana zaloga, nekurantno blago

    3. ozadje, podlaga:
    abito con disegni bianchi su fondo nero obleka z belimi vzorci na črni podlagi

    4. posestvo

    5. fond, sklad; subvencija:
    fondo salari plačni fond
    fondo di esercizio poslovni sklad
    a fondo perduto nepovraten:
    contributi a fondo perduto nepovratni prispevki
    tagliare i fondi a qcn. ukiniti komu subvencijo, finančno podporo
    fondi pubblici ekon. javna sredstva

    6. šport tek na dolge proge (atletika, plavanje):
    sci di fondo tek na smučeh

    7. publ.
    fondo, articolo di fondo uvodni članek, uvodnik
  • ora1 f

    1. ura; čas:
    ora estiva, legale poletni čas

    2. ura:
    segnare le ore kazati uro
    ora lavorativa delovna ura
    le otto ore osem ur
    essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
    che ora è? koliko je ura?
    è l'una, sono le tre ura je ena, tri
    a tarda ora pozno
    di buon'ora zgodaj, zarana
    l'ultima ora zadnja ura
    fare le ore piccole pozno leči

    3. ekst. čas, trenutek:
    l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
    fare ora ubijati čas
    non veder l'ora nestrpno čakati
    all'ultima ora v zadnjem trenutku
    avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
    ore di punta prometne konice
    è ora di andarsene čas je za odhod
    da un'ora all'altra vsak trenutek
    anzi ora predčasno
    metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj

    4. relig.
    ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
    dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva)
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • porábljati (-am) imperf. glej porabiti | porabljati
  • raso, raso

    A) agg.

    1. gladek:
    campagna rasa golo, neobraščeno polje
    punto raso ploščati vbod
    fare tabula rasa vse izgnati, pomesti, porabiti

    2. ekst. poln, zvrhan:
    bicchiere raso zvrhan kozarec

    B) m tekstil atlas

    C) prep. tik ob:
    raso terra tik ob tleh; pren. pritlehen, povprečen
    a raso na nivoju cestišča
  • réka (-e) f

    1. fiume, corso, torrente:
    reka narašča, poplavlja il fiume ingrossa, allaga
    gorska reka fiume montano
    plovna reka fiume navigabile
    kraška reka fiume carsico

    2. pren. fiume; fiumana:
    reka avtomobilov un fiume di automobili
    porabiti za kaj reke črnila versare su un tema fiumi d'inchiostro
    reka lave colata di lava, fiume di lava
Število zadetkov: 19