Franja

pohábiti (-im) | pohábljati (-am) perf., imperf.

1. mutilare, storpiare:
pohabiti roko mutilare di un braccio

2. pren. mutilare, danneggiare

mutilare v. tr. (pres. mutilo)

1. odrezati; pohabiti:
l'hanno mutilato di un braccio odrezali so mu roko

2. ekst. pren. okrniti

storpiare

A) v. tr. (pres. stōrpio)

1. pohabiti, pohabljati

2. pren. popačiti, zmaličiti; slabo, narobe izgovoriti, izgovarjati (besedo)

B) ➞ storpiarsi v. rifl. (pres. mi stōrpio) pohabiti se

pohábljati (-am) imperf. glej pohabiti | pohabljati