podnébje (-a) n clima (tudi pren.); aria; knjiž. pren. temperie:
alpsko, hladno, morsko podnebje clima alpino, freddo, marittimo
celinsko, sredozemsko, tropsko, subtropsko podnebje clima continentale, mediterraneo, tropicale, subtropicale
milo, ostro podnebje clima mite, rigido
navaditi se na podnebje acclimatarsi
podnebje hladne vojne la temperie della guerra fredda
Zadetki iskanja
- aria f
1. zrak:
aria compressa stisnjen zrak
aria condizionata klimatiziran zrak
aria viziata slab zrak
aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
corrente d'aria prepih
andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
dare aria a una stanza prezračiti sobo
discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
a pancia all'aria ležeč vznak
mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
ancora in aria še v zraku (načrt)
andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
aver paura dell'aria bati se lastne sence
non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
parlare all'aria govoriti v veter
missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja
2. podnebje:
cambiare aria iti drugam
aria! šalj. stran! izgini!
3. veter, sapa:
non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže
4. pren. videz, izraz; obraz:
che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
aria stanca utrujen videz
ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
ha l'aria di voler piovere kaže na dež
darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se
5. glasba arija - ciēlo m
1. nebo:
cielo nuvoloso, sereno oblačno, jasno nebo
toccare il cielo con un dito pren. biti ves blažen
portare qcn. al cielo pren. koga v nebesa povzdigovati, v zvezde kovati
a cielo aperto pod milim nebom
scavo, estrazione a cielo aperto dnevni kop
apriti cielo! inter. šment!
2. podnebje
3. nebo, strop:
il cielo della camera strop sobe
il cielo del letto nebo, baldahin nad posteljo
4. relig. nebo, nebesa:
i voleri del cielo božja volja
salire al cielo pren. priti v nebo, umreti
santo cielo!, giusto cielo! inter. sveta nebesa!
per amor del cielo! inter. za božjo voljo!
5.
essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih
portare qcn. al settimo cielo pren. koga v deveta nebesa kovati
PREGOVORI: ragli di asini non arrivano al cielo preg. pasji lajež ne seže do neba - clima m (pl. -mi)
1. podnebje, klima:
clima marittimo, continentale morsko, celinsko podnebje
2. pren. klima, duhovno ozračje, vzdušje - tempērie f
1. podnebje; zmerno podnebje
2. pren. klima, duhovno ozračje, vzdušje - addolcire
A) v. tr. (pres. addolcisco)
1. sladiti:
addolcire il caffè osladiti kavo
2. ublažiti, lajšati, miriti:
addolcire una sofferenza ublažiti bolečino
addolcire il furore pomiriti bes
3. knjižno oplemenititi, omikati, ugladiti:
addolcire i costumi ugladiti navade
4. metal. kaliti:
addolcire i metalli kaliti kovine
5. kem. mehčati (vodo)
B) ➞ addolcirsi v. rifl. (pres. mi addolcisco) omehčati se, postati blažji:
il clima si addolcisce podnebje postaja blažje - álpski (-a -o) adj. geogr. alpino:
alpske dežele paesi alpini
alpsko podnebje clima alpino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
alpska dolina valle alpestre
antr. alpska rasa razza alpina
bot. alpski zvonček soldanella (Soldanella alpina)
šport. alpsko smučanje sci alpino
zool. alpski kozorog stambecco (Capra ibex)
alpski svizec marmotta (Marmota marmota) - aríden (-dna -o) adj. agr., geogr. (suh, sušen) arido:
aridno podnebje clima arido - assuefazione f
1. navajanje, navajenost, privajenost:
assuefazione al clima navajenost na podnebje
assuefazione a una droga zasvojenost z mamilom
2. med. privajenost (na zdravilo) - atlántski (-a -o) adj. geogr. atlantico:
atlantska flora flora atlantica
atlantsko podnebje clima atlantico
hist. atlantska listina Carta Atlantica
voj. atlantski pakt Patto Atlantico - austēro agg.
1. strog:
carattere austero strog značaj
2. redko rezek, oster (okus):
vino austero rezko vino
clima austero ostro podnebje
colore austero temna barva - benedetto agg.
1. blagoslovljen, blažen (tudi pren.):
terra benedetta blagoslovljena zemlja; zelo plodna zemlja
clima benedetto zelo zdravo podnebje
2. presnet:
benedetti ragazzi che non stanno mai fermi presneti otroci, nikoli ne mirujejo
benedetto te che puoi correre blagor ti, ker lahko tečeš - bontà f
1. dobrota; prijaznost, ljubeznivost:
abbiate la bontà di dirmi povejte mi, prosim
2. kvaliteta, kakovost:
la bontà di una merce kakovost blaga
la bontà del clima blago podnebje - caldo
A) agg.
1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali
2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico
3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti
4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas
5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon
B) m
1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega
2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)
3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku - cambiare
A) v. tr. (pres. cambio) menjati:
cambiare i fiori nel vaso zamenjati cvetje v vazi
cambiare idea premisliti se
cambiare discorso preiti na drugo temo
cambiare vestito preobleči, preoblačiti se
cambiare strada pren. drugače se obnašati
cambiare aria spremeniti zrak, podnebje; pren. zamenjati bivališče, spraviti se na varno
cambiare vita pren. spremeniti način življenja, poboljšati se
cambiare treno prestopiti
cambiare le lire in franchi svizzeri zamenjati lire za švicarske franke
cambiare la marcia avto menjati prestavo
B) v. intr. menjati se; spremeniti, spreminjati se:
le mie idee sono cambiate col tempo moji nazori so se s časom spremenili
C) ➞ cambiarsi v. rifl. (pres. mi cambio)
1. preobleči, preoblačiti se
2. spremeniti, spreminjati se; preiti, prehajati (v):
spesso la gioia si cambia in dolore često se veselje sprevrže v žalost - celínski (-a -o) adj. geogr. del continente, continentale:
celinsko podnebje clima continentale
hist. celinska zapora blocco continentale - dolco agg. (m pl. -chi)
1. toskansko knjižno blag:
clima dolco blago podnebje
2. pren. knjižno mehak - ekvatoriálen (-lna -o) adj. geogr. equatoriale, dell'equatore:
ekvatorialno podnebje clima equatoriale - etézijski (-a -o) adj. geogr.
etezijsko podnebje clima etesio - kontinentálen (-lna -o) adj.
1. (celinski) continentale, del continente:
kontinentalno podnebje clima continentale
geol. kontinentalni facies facies continentale
2. continentale, europeo (per gli inglesi)