Franja

omótiti (-im) perf.

1. provocare vertigini, stordire:
omotiti koga z udarci stordire qcn. a suon di pugni

2. affascinare

3. ekst. stordire; mitigare, alleviare

acciocchire

A) v. tr. redko (pres. acciocchisco) omotiti

B) v. intr. zaspati, otrpniti

sbalordire

A) v. tr. (pres. sbalordisco)

1. omotiti

2. zmesti, osupniti, začuditi

3. ekst. presenetiti, presenečati; vznemiriti, vznemirjati

B) v. intr.

1. pasti v nezavest; biti omotičen

2. ekst. biti presenečen, začuden

stordire

A) v. tr. (pres. stordisco)

1. omamiti, omotiti

2. pren. osupniti, zmesti

B) ➞ stordirsi v. rifl. (pres. mi stordisco) pren. omamiti, omamljati se, iskati pozabe:
si stordisce col bere pozabo išče v pijači