nasprotováti (-újem)
A) imperf.
1. opporsi (a), avversare:
nasprotovati predlogu avversare una proposta
2. essere contrario, osteggiare, dissentire (su):
nasprotovati čemu essere contrario a qcs., dissentire da qcs.
B) nasprotováti si (-újem si) imperf. refl. divergere, essere incompatibile, discordare:
naši nazori si nasprotujejo le nostre idee contrastano, divergono
Zadetki iskanja
- avversare v. tr. (pres. avvērso) nasprotovati, biti proti:
avversare una proposta nasprotovati predlogu - contraddire*
A) v. tr., v. intr. (pres. contraddico)
1. ugovarjati, oporekati
2. nasprotovati
B) ➞ contraddirsi v. rifl. (pres. mi contraddico) biti si v protislovju - contrariare v. tr. (pres. contrario)
1. nasprotovati, ovirati
2. biti nadležen, jeziti, vznevoljiti - contrastare
A) v. tr. (pres. contrasto)
1. nasprotovati, boriti se (proti); zavreti, zavirati:
contrastare il passo (a) zaustaviti (koga)
2. izpodbijati, oporekati, zanikati; odreči, odrekati:
contrastare un diritto a komu oporekati pravico
B) ➞ contrastarsi v. rifl. (pres. ci contrastiamo) redko, knjižno (contendersi) potegovati se, kosati se za:
contrastarsi un premio potegovati se za nagrado
C) v. intr. ne ujemati se; nasprotovati si:
le nostre idee contrastano naši nazori se ne ujemajo, si nasprotujejo - dissentire v. tr. (pres. dissēnto)
1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem
2. biti različen, ne se ujemati:
i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo - opporre*
A) v. tr. (pres. oppongo)
1. nasprotovati, oponirati; zavračati, ugovarjati:
opporre un netto rifiuto odločno zavrniti
2.
opporre resistenza nuditi odpor, upirati se
B) ➞ opporsi v. rifl. (pres. mi oppongo) nasprotovati; upreti, upirati se; zoperstaviti se, kljubovati - osteggiare v. tr. (pres. osteggio) nasprotovati (čemu)
- pugnare v. intr. (pres. pugno)
1. knjižno bojevati se, boriti se
2. pren. knjižno nasprotovati, polemizirati - contrapporre*
A) v. tr. (pres. contrappongo) nasproti postaviti, zoperstaviti, soočiti (tudi pren.); primerjati; vzporejati:
contrapporre la realtà ai sogni soočiti sanje z resničnostjo
B) ➞ contrapporsi v. rifl. (pres. mi contrappongo)
1. upreti, upirati se
2. nasprotovati si, kljubovati si - cozzare
A) v. intr. (pres. cōzzo)
1. trkati, suvati z rogmi
2. trčiti; udariti, udarjati:
la macchina è cozzata contro il muro avto je trčil ob zid
3. pren. nasprotovati si
B) v. tr. udariti, tolči; trčiti (tudi pren.):
cozzare il capo contro il muro udarjati z glavo ob zid; trmasto vztrajati v čem nemogočem
C) ➞ cozzarsi v. rifl. (pres. mi cōzzo)
1. zadeti se
2. pren. pobijati se; nasprotovati si - discordare v. intr. (pres. discōrdo)
1. ne ujemati se, ne soglašati; nasprotovati si; razlikovati se
2. ne skladati se, ne ujemati se - divērgere* v. intr. (pres. divērgo)
1. raziti, razhajati se; ločiti, ločevati se
2. pren. razhajati se, razlikovati se, nasprotovati si:
le nostre opinioni divergono naša mnenja si nasprotujejo - dichiarare
A) v. tr. (pres. dichiaro)
1. izjaviti, izjavljati; razjasniti; igre licitirati (pri bridgeu):
dichiarare il proprio amore a qcn. izjaviti komu ljubezen
2. svečano izjaviti, izjavljati; objaviti, objavljati:
io sottoscritto dichiaro che podpisani izjavljam, da
dichiarare guerra (a) napovedati vojno; pren. nasprotovati
dichiarare il proprio reddito prijaviti dohodek
dichiarare lo sciopero generale razglasiti splošno stavko
dichiarare qcn. in arresto aretirati koga
3. razglasiti, razglašati; imenovati:
dichiarare qcn. innocente pravo oprostiti koga
l'atto è stato dichiarato nullo akt, odločba je bila razveljavljena
dichiarare qcn. erede koga imenovati za dediča
dichiarare qcn. vincitore razglasiti koga za zmagovalca
vi dichiaro marito e moglie razglašam vaju za moža in ženo
B) ➞ dichiararsi v. rifl. (pres. mi dichiaro)
1. kazati se, imeti se (za):
puoi dichiararti fortunato lahko se imaš za srečnega
si è dichiarato favorevole all'iniziativa strinjal se je s pobudo, pokazal se je naklonjenega pobudi
2. izjaviti, izjavljati ljubezen - difficoltà f
1. težava; ovira; kritična, zapletena situacija:
la difficoltà di un problema težava problema
procedere in mezzo a mille difficoltà prebijati se skozi kopico nevšečnosti
trovarsi in difficoltà finanziarie biti v denarnih težavah
2. nasprotovanje, ovira:
fare difficoltà (a) čemu nasprotovati
non avere difficoltà privoliti - incontro2 prep.
1.
incontro a proti (v smeri)
andare incontro a qcn. iti komu naproti; pren. komu pomagati, koga podpreti
2. nasproti:
farsi incontro a qcn. stopiti, priti komu nasproti
essere incontro a qcn . nasprotovati komu - opposizione f
1. nasprotnost:
idee in netta opposizione ideje, ki se popolnoma razlikujejo
2. filoz. opozicija, nasprotnost; protislovje
3. astr. opozicija
4. nasprotovanje:
fare opposizione nasprotovati, kljubovati
5. polit. opozicija
6. jezik opozicija - ostracismo m
1. hist. ostrakizem
2. izključitev; izgon:
dare l' ostracismo izključiti; izgnati
fare ostracismo a qcn., qcs. nasprotovati komu, čemu - pugno m
1. pest:
avere qcs. in pugno pren. imeti kaj v rokah
firmare di proprio pugno podpisati lastnoročno
mostrare il pugno groziti
stringere i pugni per la rabbia ekst. stiskati pesti od jeze
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
pugno di ferro boksar (orožje)
2. udarec s pestjo:
fare a pugni pretepati se, s pestmi se obdelovati; pren. nasprotovati si
3. ekst. prgišče, peščica:
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok - urto
A) m
1. udarjanje, udarec, sunek
2. trčenje:
urto frontale čelno trčenje
mina a urto voj. udarna mina
3. spopad (tudi pren.):
essere in urto con qcn. nasprotovati komu
prendere qcn. a urto, in urto zasovražiti koga
B) agg. invar.
dose urto farm. šok doza
/ 1
Število zadetkov: 20