Franja

Zadetki iskanja

  • nasprotováti (-újem)

    A) imperf.

    1. opporsi (a), avversare:
    nasprotovati predlogu avversare una proposta

    2. essere contrario, osteggiare, dissentire (su):
    nasprotovati čemu essere contrario a qcs., dissentire da qcs.

    B) nasprotováti si (-újem si) imperf. refl. divergere, essere incompatibile, discordare:
    naši nazori si nasprotujejo le nostre idee contrastano, divergono
  • avversare v. tr. (pres. avvērso) nasprotovati, biti proti:
    avversare una proposta nasprotovati predlogu
  • contraddire*

    A) v. tr., v. intr. (pres. contraddico)

    1. ugovarjati, oporekati

    2. nasprotovati

    B) ➞ contraddirsi v. rifl. (pres. mi contraddico) biti si v protislovju
  • contrariare v. tr. (pres. contrario)

    1. nasprotovati, ovirati

    2. biti nadležen, jeziti, vznevoljiti
  • contrastare

    A) v. tr. (pres. contrasto)

    1. nasprotovati, boriti se (proti); zavreti, zavirati:
    contrastare il passo (a) zaustaviti (koga)

    2. izpodbijati, oporekati, zanikati; odreči, odrekati:
    contrastare un diritto a komu oporekati pravico

    B) ➞ contrastarsi v. rifl. (pres. ci contrastiamo) redko, knjižno (contendersi) potegovati se, kosati se za:
    contrastarsi un premio potegovati se za nagrado

    C) v. intr. ne ujemati se; nasprotovati si:
    le nostre idee contrastano naši nazori se ne ujemajo, si nasprotujejo
  • dissentire v. tr. (pres. dissēnto)

    1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
    dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem

    2. biti različen, ne se ujemati:
    i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo
  • opporre*

    A) v. tr. (pres. oppongo)

    1. nasprotovati, oponirati; zavračati, ugovarjati:
    opporre un netto rifiuto odločno zavrniti

    2.
    opporre resistenza nuditi odpor, upirati se

    B) ➞ opporsi v. rifl. (pres. mi oppongo) nasprotovati; upreti, upirati se; zoperstaviti se, kljubovati
  • osteggiare v. tr. (pres. osteggio) nasprotovati (čemu)
  • pugnare v. intr. (pres. pugno)

    1. knjižno bojevati se, boriti se

    2. pren. knjižno nasprotovati, polemizirati
  • contrapporre*

    A) v. tr. (pres. contrappongo) nasproti postaviti, zoperstaviti, soočiti (tudi pren.); primerjati; vzporejati:
    contrapporre la realtà ai sogni soočiti sanje z resničnostjo

    B) ➞ contrapporsi v. rifl. (pres. mi contrappongo)

    1. upreti, upirati se

    2. nasprotovati si, kljubovati si
  • cozzare

    A) v. intr. (pres. cōzzo)

    1. trkati, suvati z rogmi

    2. trčiti; udariti, udarjati:
    la macchina è cozzata contro il muro avto je trčil ob zid

    3. pren. nasprotovati si

    B) v. tr. udariti, tolči; trčiti (tudi pren.):
    cozzare il capo contro il muro udarjati z glavo ob zid; trmasto vztrajati v čem nemogočem

    C) ➞ cozzarsi v. rifl. (pres. mi cōzzo)

    1. zadeti se

    2. pren. pobijati se; nasprotovati si
  • discordare v. intr. (pres. discōrdo)

    1. ne ujemati se, ne soglašati; nasprotovati si; razlikovati se

    2. ne skladati se, ne ujemati se
  • divērgere* v. intr. (pres. divērgo)

    1. raziti, razhajati se; ločiti, ločevati se

    2. pren. razhajati se, razlikovati se, nasprotovati si:
    le nostre opinioni divergono naša mnenja si nasprotujejo
  • dichiarare

    A) v. tr. (pres. dichiaro)

    1. izjaviti, izjavljati; razjasniti; igre licitirati (pri bridgeu):
    dichiarare il proprio amore a qcn. izjaviti komu ljubezen

    2. svečano izjaviti, izjavljati; objaviti, objavljati:
    io sottoscritto dichiaro che podpisani izjavljam, da
    dichiarare guerra (a) napovedati vojno; pren. nasprotovati
    dichiarare il proprio reddito prijaviti dohodek
    dichiarare lo sciopero generale razglasiti splošno stavko
    dichiarare qcn. in arresto aretirati koga

    3. razglasiti, razglašati; imenovati:
    dichiarare qcn. innocente pravo oprostiti koga
    l'atto è stato dichiarato nullo akt, odločba je bila razveljavljena
    dichiarare qcn. erede koga imenovati za dediča
    dichiarare qcn. vincitore razglasiti koga za zmagovalca
    vi dichiaro marito e moglie razglašam vaju za moža in ženo

    B) ➞ dichiararsi v. rifl. (pres. mi dichiaro)

    1. kazati se, imeti se (za):
    puoi dichiararti fortunato lahko se imaš za srečnega
    si è dichiarato favorevole all'iniziativa strinjal se je s pobudo, pokazal se je naklonjenega pobudi

    2. izjaviti, izjavljati ljubezen
  • difficoltà f

    1. težava; ovira; kritična, zapletena situacija:
    la difficoltà di un problema težava problema
    procedere in mezzo a mille difficoltà prebijati se skozi kopico nevšečnosti
    trovarsi in difficoltà finanziarie biti v denarnih težavah

    2. nasprotovanje, ovira:
    fare difficoltà (a) čemu nasprotovati
    non avere difficoltà privoliti
  • incontro2 prep.

    1.
    incontro a proti (v smeri)
    andare incontro a qcn. iti komu naproti; pren. komu pomagati, koga podpreti

    2. nasproti:
    farsi incontro a qcn. stopiti, priti komu nasproti
    essere incontro a qcn . nasprotovati komu
  • opposizione f

    1. nasprotnost:
    idee in netta opposizione ideje, ki se popolnoma razlikujejo

    2. filoz. opozicija, nasprotnost; protislovje

    3. astr. opozicija

    4. nasprotovanje:
    fare opposizione nasprotovati, kljubovati

    5. polit. opozicija

    6. jezik opozicija
  • ostracismo m

    1. hist. ostrakizem

    2. izključitev; izgon:
    dare l' ostracismo izključiti; izgnati
    fare ostracismo a qcn., qcs. nasprotovati komu, čemu
  • pugno m

    1. pest:
    avere qcs. in pugno pren. imeti kaj v rokah
    firmare di proprio pugno podpisati lastnoročno
    mostrare il pugno groziti
    stringere i pugni per la rabbia ekst. stiskati pesti od jeze
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    pugno di ferro boksar (orožje)

    2. udarec s pestjo:
    fare a pugni pretepati se, s pestmi se obdelovati; pren. nasprotovati si

    3. ekst. prgišče, peščica:
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
  • urto

    A) m

    1. udarjanje, udarec, sunek

    2. trčenje:
    urto frontale čelno trčenje
    mina a urto voj. udarna mina

    3. spopad (tudi pren.):
    essere in urto con qcn. nasprotovati komu
    prendere qcn. a urto, in urto zasovražiti koga

    B) agg. invar.
    dose urto farm. šok doza
Število zadetkov: 20