Franja

móten (-tna -o) adj.

1. guastato, deteriorato

2. psiht. affetto da turbe

môten (-tna -o) adj.

1. torbido; opaco; appesantito, offuscato:
kem. motna usedlina nubecola
pren. motne zadeve torbidume

2. opaco, spento (occhio)

3. vago, impreciso; sfumato (contorno)

impērvio agg. (m pl. -vi)

1. neprehoden, težko dostopen:
rete impervia voj., navt. protitorpedna mreža

2. med. zamašen (organ)

3. opt. moten, neprosojen

nuvoloso agg.

1. oblačen

2. ekst. moten, zamegljen

opacizzare

A) v. tr. (pres. opacizzo) skaliti, motniti; narediti neprozorno, neprosojno, motno

B) ➞ opacizzarsi v. rifl. (pres. mi opacizzo) motneti, zatemniti se, kaliti se; postati neprozoren, neprosojen, moten

opaco agg. (m pl. -chi)

1. neprosojen, neprozoren

2. nepreseven

3. moten

4. pren. medel, brezbarven:
gioco opaco šport medla igra

5. knjižno senčen, temačen

semilucido agg. napol svetel, zameglel, moten

torbido

A) agg.

1. moten, kalen

2. pren. mrk, mračen; zel, nemiren:
aspetto torbido mrk videz
sonno torbido nemiren sen
tempi torbidi nemirni časi

B) m

1. kalno, nejasnost:
pescare nel torbido pren. ribariti v kalnem
c'è del torbido in questa faccenda pri tem nekaj smrdi, pri tem je nekaj sumljivega

2.
torbidi pl. nemiri, izgredi

torbo agg. toskansko kalen, moten, nečist (tudi pren.)

velato agg.

1. tančičast, prosojen

2. pren. nejasen, prikrit:
allusioni velate prikrita namigovanja

3. pren. zastrt

4. moten (vino)

appannare

A) v. tr. (pres. appanno) zatemniti, zastreti, zamračiti, zamegliti (tudi pren.):
il vapore appanna i vetri šipe se zarosijo od pare
l'ira appanna la ragione jeza zamegli razum

B) ➞ appannarsi v. rifl. (pres. mi appanno) potemneti, postati moten, zamegliti se (tudi pren.)

caratteriale

A) agg. psihiatr.

1. značajski, osebnostni:
turbe caratteriali značajske motnje

2. neprilagojen, neadaptiran:
bambino caratteriale neprilagojen otrok, osebnostno moten otrok

B) m psihiatr. osebnostno moteni otrok