devét (-ih) numer.
1. nove:
trikrat tri je devet tre per tre fa nove
2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
močan je kot devet mož è forte come un leone
pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti
3. f (devetica) igre il nove:
pikova devet il nove di picche
Zadetki iskanja
- dominare
A) v. tr. (pres. dōmino)
1. gospodovati; obvladati, obvladovati:
dominare i mari gospodovati nad morji
dominare una situazione obvladati položaj
dominare una lingua pren. obvladati jezik
2. ekst. (affascinare) očarati:
dominare l'uditorio očarati poslušalstvo
3. dominirati, stati nad:
il castello domina la città grad stoji nad mestom
4. pren. brzdati, premagovati:
dominare gli istinti premagovati nagone
B) v. intr.
1. gospodovati, vladati:
dominare sul popolo gospodovati ljudstvu
2. odlikovati se
3. groziti:
una minaccia di guerra civile domina sul paese državi grozi nevarnost državljanske vojne
4. pren. prevladati, prevladovati
C) ➞ dominarsi v. rifl. (pres. mi dōmino) obvladati se:
provocato, non sa dominarsi če je izzvan, se ne zna obvladati - gôra (-e) f
1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!
2. nareč. vigneto in collina
3. bosco (di montagna)
4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna - imperare v. intr. (pres. impēro) (dominare) vladati, gospodovati; kraljevati; prevladovati:
imperare sui mari gospodovati na morjih
una moda che impera da vari anni moda, ki prevladuje že vrsto let - mare m
1. morje:
andare per il mare pluti
colpo di mare močen val
forza del mare jakost morja
furia di mare morski vihar
frutti di mare morske specialitete; školjke
gente di mare pomorščaki
in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
in alto mare na odprtem morju
il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
lupo di mare pren. morski volk
mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
mare grosso viharno morje
braccio di mare morska ožina
buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
cercare per terra e per mare iskati povsod
portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
un mare senza fondo pren. brezno brez dna
2. geogr.
Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
Mare Adriatico Jadransko morje
Mare del Nord Severno morje
Mare Baltico Baltsko morje
Mare Egeo Egejsko morje
Mare Ionio Jonsko morje
Mar Nero Črno morje
Mar Rosso Rdeče morje
3. geogr. morje (na Luni)
4. morje, velika površina:
mare di sabbia peščeno morje
5. morje, velika količina, množina:
versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
mare magno pren. ogromno
PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži - monte m
1. gora, hrib:
a monte proti vrhu, na vrhu
a monte di nad
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih
2. pren. gora, velik kup:
a monti na kupe
un monte di botte debele batine
un monte di quattrini kup denarja
3. igre kup (odvrženih kart):
andare a monte pren. iti po vodi, propasti
mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti
4. fond, sklad:
monte premi nagradni sklad
5.
monte di pietà zastavljalnica
6. anat.
monte di Venere, monte del pube venerin griček
PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline - obétati (-am)
A) imperf. promettere:
obetati zvestobo promettere fedeltà
obetati lepo prihodnost promettere un bell'avvenire
meteor. meteorologi obetajo lepo vreme i meteorologi prevedono bel tempo
pren. obetati hruške na vrbi, zlate gradove promettere mirabilia, mari e monti, promettere Roma e toma
podpirati mlade ljudi, ki obetajo assistere, sostenere i giovani che promettono
B) obétati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, aspettarsi:
obeta se nevihta si prevede un temporale
ekst. obetajo se nam lepši časi ci si aspetta tempi migliori
C) obétati si (-am si) imperf. refl. aspettarsi, attendere; ripromettersi:
obetati si boljših uspehov aspettarsi maggiori successi
letos si obetamo (pričakujemo) dobro letino quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto - obljúbiti (-im) | obljúbljati (-am)
A) perf., imperf. promettere (tudi ekst.):
obljubljati zlate gradove, deveta nebesa promettere mirabilia, mari e monti, Roma e toma
svečano obljubiti promettere in fede
B) obljúbljati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, essere previsto:
obljublja se deževen dan si prevede una giornata piovosa
C) obljúbljati si (-am si) imperf. refl. ripromettersi - plán (-í) f pianura, luogo aperto; (površina) superficie, radura; campo:
stopiti na plan uscire allo scoperto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iti čez hrib in plan passare mari e monti
razlegati se čez hrib in plan diffondersi tutt'intorno (canto)
priti z besedo na plan dire chiaro e tondo - prejádrati (-am) perf.
1. attraversare (navigando a vela):
prejadrati ocean attraversare l'oceano
2. navigare (a vela):
prejadrati vsa svetovna morja navigare per tutti i mari del mondo
3. sorpassare (gli altri velieri) - prijádrati (-am) perf.
1. navt. arrivare veleggiando; ekst. volare:
pren. čez travnik je prijadral metulj sul prato volò una farfalla
šol. žarg. prijadrati do matura giungere (faticosamente) alla maturità, all'esame di maturità
pren. prijadrati v mirnejše vode raggiungere mari più tranquilli
2. pren. venire maestosamente - promettere*
A) v. tr. (pres. prometto)
1. obljubiti, obljubljati:
promettere mari e monti, promettere mirabilia obljubljati zlate gradove, deveta nebesa
promettere in fede svečano obljubiti, prisegati
promettere una ragazza in moglie zaročiti dekle
2. pren. obetati:
il maltempo promette di durare slabo vreme se bo nadaljevalo
B) ➞ promettersi v. rifl. (pres. mi prometto) zavezati se; zaobljubiti se:
promettersi a Dio zaobljubiti se Bogu - ráj (rája) m
1. rel. paradiso, cielo:
zemeljski raj paradiso terrestre, eden
iti v raj andare in paradiso
živeti kot v raju stare, sentirsi in paradiso
2. pren. (velika sreča, ugodje) paradiso:
obljubljati raj promettere mirabilia, mari e monti
umetni raji (po uživanju mamil) paradisi artificiali
davčni raj paradiso fiscale - slánost (-i) f salsedine; salinità; salmastro:
različna slanost morij la diversa salinità dei mari - vôda (-e) f
1. acqua:
voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
sladka, slana voda acqua dolce, salata
črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
pitna voda acqua potabile
odpadne vode acque di rifiuto
2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
zajeziti vodo arginare l'acqua
bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
stoječa voda acqua stagnante
tekoče vode acque correnti
zdravilne vode acque termali, acque
šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico
3. fiziol. pog. (seč) urina:
pregledati vodo fare l'esame dell'urina
zapiranje vode ritenzione dell'urina
tiščanje na vodo tenesmo vescicale
4. anat. liquido:
plodova voda liquido amniotico
5. med. edema:
voda v kolenih gambe edematose
voda v pljučih edema polmonare
6. kozm.
kolonjska voda acqua di Colonia
lasna voda lozione per i capelli
rožna voda acqua di rose
farm. ustna voda colluttorio
voda za britje dopobarba
voda za grgranje soluzione per gargarismi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
evf. tiščati na vodo dover orinare
pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
kri ni voda il sangue non è acqua
geogr. arteška voda acqua artesiana
farm. borova voda acqua borica
kem. destilirana voda acqua distillata
kem. klorirana voda acqua clorurata
kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
kem. težka voda acqua pesante
meteor. meteorna voda acqua meteorica
mineralna voda acqua minerale
teh. napajalna voda acqua di alimentazione
podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
polit. teritorialne vode acque territoriali
šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
PREGOVORI:
vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti - zlát (-a -o) adj.
1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro
2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate
3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro
4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro
5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori
6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro
7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
/ 1
Število zadetkov: 16