Franja

Zadetki iskanja

  • máhati (-am) | máhniti (-em) imperf., perf.

    1. gesticolare, agitare (le braccia); battere (le ali); brandire; dimenare; sventolare:
    mahati s pismom brandire una lettera
    mahati z ruto sventolare il fazzoletto
    ekst. mahati s čim sventagliare qcs.
    mahati z rokami sbracciarsi
    mahati z repom scodinzolare
    mahati v pozdrav salutare (con le mani)

    2. (viseti) pendere

    3. pren. (udarjati, tolči) battere (col bastone); menare (la spada), tirare (di spada)

    4. mahati jo, mahniti jo andare, andarsene:
    mahniti jo proti šoli avviarsi verso la scuola
    mahniti jo v mesto andare in città
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. v prazno mahati parlare a vanvera
    pren. mahati po jedi mangiare con appetito
  • agitare

    A) v. tr. (pres. agito)

    1. tresti, stresati, mahati (s čim):
    agitare una bottiglia stresti steklenico
    agitare un fazzoletto mahati z robcem
    agitare la coda mahati z repom

    2. razburkati, ščuvati:
    agitare la fantasia razburkati domišljijo
    agitare le masse ščuvati množice

    3. pretresti, pretresati:
    agitare un problema pretresati problem

    B) ➞ agitarsi v. rifl. (pres. mi agito)

    1. razburkati se, buriti, razburiti se:
    il mare comincia ad agitarsi morje postaja razburkano

    2. vznemiriti, vznemirjati se, razburiti se:
    non è il caso di agitarsi per così poco zaradi take malenkosti se ne kaže vznemirjati

    3. pren. buriti, vznemirjati:
    un pensiero fisso gli si agitava dentro misel mu ni dala miru
  • brandire v. tr. (pres. brandisco)

    1. vihteti:
    brandire un bastone, una spada vihteti palico, meč

    2. ekst. mahati (s čim):
    brandire una lettera mahati s pismom
  • dimenare

    A) v. tr. (pres. dimeno) gibati; premikati; mahati (s čim), stresati (zlasti dele telesa):
    dimenare le braccia stresati, premikati roke
    il cane dimena la coda pes maha z repom
    dimenare un problema pren. pretresati problem

    B) ➞ dimenarsi v. rifl. (pres. mi dimeno)

    1. zvijati se, premetavati se

    2. (darsi d'attorno) pren. prizadevati si, truditi se; otepati se
  • gesticolare v. intr. (pres. gesticolo) mahati, kriliti z rokami; gestikulirati
  • sventolare

    A) v. tr. (pres. svēntolo)

    1. mahati:
    sventolare il fazzoletto pomahati z ruto

    2. pahljati:
    sventolare il fuoco podžgati ogenj

    3. zračiti

    4. vejati:
    sventolare il grano vejati žito

    B) v. intr. vihrati, plapolati

    C) sventolarsi v. rifl. (pres. mi svēntolo) pahljati se
  • dibattere

    A) v. tr. (pres. dibatto)

    1. hitro mahati, opletati (s čim):
    dibattere le ali frfotati

    2. pren. pretresati, obravnavati:
    dibattere una proposta obravnavati predlog

    B) ➞ dibattersi v. rifl. (pres. mi dibatto) (divincolarsi) zvijati se (tudi pren.):
    si dibatteva nel dubbio, nell'incertezza razjedal ga je dvom, bil je v dvomih, v negotovosti
  • sbracciarsi v. rifl. (pres. mi sbraccio)

    1. zavihati rokave; nositi, obleči brezrokavnik

    2. mahati z rokami

    3. pren. potruditi, prizadevati si na vso moč:
    sbracciarsi a favore di un amico prizadevati si za prijatelja
  • scodinzolare v. intr. (pres. scodinzolo)

    1. mahati z repom (pes), vrtorepiti

    2. zibati se v bokih (ženska)
  • sventagliare

    A) v. tr. (pres. sventaglio)

    1. pahljati

    2. ekst. mahati s čim

    B) sventagliarsi v. rifl. (pres. mi sventaglio) pahljati se
  • divincolare

    A) v. tr. (pres. divincolo) knjižno viti, zvijati:
    divincolare la coda mahati z repom

    B) ➞ divincolarsi v. rifl. (pres. mi divincolo)

    1. zviti, zvijati se

    2. (guizzare) šiniti, švigniti, švigati
  • jo pron. f

    1. pog. (stvar, ki se ne mara, ne more imenovati):
    dobiti jo po glavi ricevere una stangata, essere conciato per le feste
    pošteno jo izkupiti riportare gravi ferite; prendersi una batosta
    vulg. nastavljati jo darla
    srečno, poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pogoditi, uganiti jo trovare sempre la risposta giusta
    urezati jo prendere a suonare
    zagosti jo komu giocare un tiro a qcn.
    zavoziti jo fallire, sbagliare

    2. (z nekaterimi glagoli izraža hojo):
    mahati jo andare, camminare
    ubrati jo prendere un sentiero, avviarsi verso
    (izraža tek, beg):
    pobrisati, odkuriti, popihati jo battersela, svignarsela

    3. (v nikalnih stavkih krepi predmet)
    ni je ženske, ki bi to zmogla nessuna donna sarebbe capace di farlo

    4. (v vzkliku)
    glej jo navihanko ma guarda la furbacchiona!
  • krílo2 (-a) n

    1. zool. ala (pl. ali):
    razprostreti, razširiti, razpeti krila aprire le ali
    mahati, plahutati s krili sbattere le ali

    2. aer. ala:
    razpetina, širina kril apertura alare, d'ali

    3. grad. ala, braccio; fianco; fiancata:
    okensko, vratno krilo battente, imposta (di finestra, di porta)
    krila zapora i bracci, i raggi del carcere
    desno krilo stavbe il fianco destro dell'edificio

    4. voj. (bočni del vojaške formacije) fianco; šah. ala

    5. (skupina ljudi, ki se loči od drugih) corrente (di partito)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati, dobiti krila dare, prendere nuovo slancio
    bot. krilo (na semenu, plodu) ala
    šah. damino krilo ala di Donna
    aer. delta krilo, krilo delta ala a delta
    šport. desno, levo krilo ala destra, sinistra
    um. krilo oltarja anta (di trittico)
    anat. pljučno krilo lobo polmonare
    sprednje, zadnje krilo žuželk ali anteriori, posteriori degli insetti
    šotorsko krilo tendone
  • máhniti (-em) perf. glej mahati | mahniti
  • menare

    A) v. tr. (pres. meno)

    1. voditi, peljati:
    menare buono pren. nositi srečo
    menare il can per l'aia pren. ovinkariti
    menare qcn. per il naso pren. voditi koga za nos

    2. živeti, preživljati

    3. zadati (udarce); tepsti:
    menare botte da orbi močno udarjati
    zitto, se no ti meno! tiho, sicer jih dobiš!

    4.
    menare la coda mahati z repom
    menare i piedi hitro hoditi
    menare la frusta vihteti bič, tolči z bičem

    5. izzivati; povzročiti, povzročati:
    menare scandalo izzvati škandal
    menare vanto hvaliti se, bahati se

    B) ➞ menarsi v. rifl. (pres. mi meno) tepsti, pretepati se
  • muōvere*

    A) v. tr. (pres. muōvo)

    1. premakniti, premikati; gibati:
    muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
    muovere la testa prikimati, odkimati
    muovere la coda mahati z repom
    muovere i primi passi shoditi
    non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

    2.
    muovere una macchina pognati stroj
    muovere una causa a qcn. koga tožiti
    muovere un inganno nastaviti past
    muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
    muovere un rimprovero pokarati, grajati

    3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
    muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
    una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
    non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

    4. šah napraviti potezo

    B) v. intr.

    1. kreniti; iti (proti):
    la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

    2. začeti, začenjati; pren. izhajati

    C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

    1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
    nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

    2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

    3. pren. upreti se

    4. biti ganjen:
    muoversi a pietà usmiliti se
    muoversi a sdegno biti ogorčen
  • perút (-i) f

    1. zool. ala (pl. ali); piuma:
    razprostirati peruti essere sulle ali
    mahati, udarjati s perutmi sbattere le ali
    pren. prepuščati se perutim domišljije abbandonarsi ai voli della fantasia

    2. (kar je takim organom podobno) ala:
    peruti vetrnice pale del mulino a vento
    peruti fraka falde della marsina

    3. nareč. grad. (napušč) cornicione del tetto

    4. star. (brada ključa) ingegno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kot bi ga peruti nosile come avesse le ali
    dati peruti dare l'aire, le ali ai piedi
    pristriči komu peruti tarpare le ali a qcn.
    vzeti koga pod peruti difendere qcn., prendere qcn. sotto la propria protezione
  • rèp (rêpa) m

    1. coda:
    košat, kosmat rep coda folta, pelosa
    mahati z repom scodinzolare (del cane)
    pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
    žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
    ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

    2. (repu podoben del česa) coda:
    rep letala coda dell'aereo
    rep kometa coda della cometa
    rep smučke coda dello sci

    3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
    rep sprevoda coda del corteo
    na repu di coda, in coda
    žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
    voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

    4. (dolga vrsta) redko coda:
    čakati, stati v repu fare la coda

    5. (v šop speti lasje) coda;
    konjski rep coda di cavallo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
    pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
    teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
    les. lisičji rep saracco
    bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
    anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
    bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
    bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
    zool. oprijemalni rep coda prensile
    bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    PREGOVORI:
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata
  • stvár (-í) f

    1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
    ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
    kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

    2. (bitje) cosa, coso, essere:
    drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

    3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
    vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
    niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
    stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
    zaupne stvari cose, faccende confidenziali

    4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
    boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

    5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
    glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
    to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
    (to je) tvoja stvar sono affari tuoi

    6. (v medmetni rabi):
    jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
    presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari se zapletajo le cose si complicano
    stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
    vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
    evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
    pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
    ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
    to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
    kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
    dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
    filoz. stvar na sebi cosa in sé
  • trinciare v. tr. (pres. trincio) razrezati na koščke, trakce; ekst. rezati (tudi pren.):
    trinciare qcs. col coltello kaj razrezati z nožem
    trinciare l'aria coi gesti pren. mahati z rokami po zraku
    trinciare giudizi su qcn., su qcs. modrovati, izrekati prenagljene sodbe o kom, o čem
    trinciare i panni addosso a qcn. pren. koga obirati, obrekovati
Število zadetkov: 20