ljúdstvo (-a) n
1. popolo; popolazione
2. popolo; pejor. popolino, volgo; plebe:
ljudstvo in izobraženci il popolo e l'intellighenzia
po soglasni volji ljudstva a furor di popolo
3. popolo, nazione:
izvoljeno ljudstvo il popolo eletto, il popolo di Dio
lovska, pastirska ljudstva popoli di cacciatori, di pastori
barbarsko, omikano ljudstvo un popolo barbaro, civile
4. gente; massa; moltitudine:
bilo je ljudstva kot mravelj la gente era numerosa come le formiche
Zadetki iskanja
- gēnte f
1. ljudje:
non m'importa di ciò che dice la gente ni mi mar, kaj pravijo ljudje
far gente zvabiti mnogo ljudi, zbrati okrog sebe množico
gente di teatro gledališčniki
gente di mare pomorščaki
gente di tavolino pisatelji, učenjaki
2. gostje, obiski:
oggi aspettiamo gente danes pričakujemo goste
3. rod, rodbina, družina:
nascere da gente patrizia biti patricijskega rodu
diritto delle genti mednarodno pravo
la mia gente moja rodbina, moji sorodniki
4. knjižno ljudstvo, narod:
la gente etrusca Etruščani
le genti umane človeški rod, človeštvo
la gente futura zanamci, prihodnji rodovi - moltitudine f
1. mnoštvo
2. množica, ljudstvo - plēbe f
1. hist. preprosto ljudstvo, živelj, plebs
2. ljudstvo, nižji sloji
3. pren. knjižno množica - pōpolo m
1. narod; ljudstvo; prebivalstvo:
il popolo francese francoski narod
il popolo di Trieste Tržačani
a furor di popolo po soglasni volji ljudstva
a voce di popolo na splošno zahtevo
2. nižje ljudstvo, živelj:
provenire dal popolo biti preprostega rodu
figlio del popolo sin preprostih staršev
donna del popolo žena iz ljudstva, preprostega rodu
popolo bue slabš. neuko, topoumno, nekritično ljudstvo
3. ekst. narod, ljudstvo, rod:
un popolo barbaro, civile barbarsko, omikano ljudstvo
popolo di Dio božje ljudstvo
il popolo delle api čebelji rod
4. množica - volgo m (pl. -ghi)
1. (preprosto) ljudstvo, živelj
2. ekst. slabš. množica, truma; masa:
uscire dal volgo izstopati iz množice, iz povprečnosti - contado m
1. obmestje; podeželje
2. kmečko ljudstvo, podeželani - popolino m
1. pomanjš. od ➞ popolo
2. slabš. preprosto ljudstvo; množica - sinagōga f
1. relig. sinagoga
2. ekst. judovsko ljudstvo, judovska vera - affrancare
A) v. tr. (pres. affranco)
1. osvoboditi, osvobajati, oprostiti (tudi pren.):
affrancare un popolo dalla schiavitù osvoboditi ljudstvo suženjstva
2. pravo oprostiti (dajatev, obveznosti)
3. frankirati (poštno pošiljko):
affrancare un pacco postale frankirati paket
B) ➞ affrancarsi v. rifl. (pres. mi affranco)
1. rešiti se, znebiti se (tudi pren.):
affrancarsi dal bisogno rešiti se pomanjkanja
affrancarsi dai debiti znebiti se dolgov
2. opogumiti se:
affrancarsi nel comportamento opogumiti se v obnašanju - errante
A) agg.
1. bloden:
popolazione errante nomadsko ljudstvo
stella errante planet
cavaliere errante klativitez
2. pren. nestalen:
amori erranti nestalne ljubezni
sguardo errante pren. negotov, bloden pogled
B) m
ebreo errante večni žid (Ahasver) - gēmere
A) v. intr. (pres. gēmo)
1. ječati, stokati (tudi pren.):
il popolo geme sotto il dominio straniero ljudstvo ječi pod tujim jarmom
2. škripati, ječati:
il palco gemeva sotto il peso eccessivo tribuna je škripala pod preveliko težo
fare gemere i torchi tiskati; šalj. tiskati slabo napisana dela
3. hrumeti, bučati (morje)
4. godrnjati
5. gruliti (golob)
6. kapljati, curljati, pronicati (tudi pren.):
la ferita ha gemuto a lungo rana je dolgo krvavela
la luce geme da uno spiraglio pren. svetloba pronica skozi špranjo
B) v. tr. izločati:
la ferita gemeva sangue iz rane je tekla kri - guerriēro
A) m (f -ra) vojščak, vojščakinja
B) agg. bojaželjen, bojevit:
popolo guerriero bojevito ljudstvo - guida
A) f
1. vodstvo, vodenje (tudi pren.):
studiare sotto la guida di eccellenti maestri študirati pod vodstvom odličnih učiteljev
prendere lezioni di guida avto učiti se vožnje
posto di guida avto voznikov sedež
2. avto volan:
guida a destra, a sinistra volan na desni, na levi
3. vodnik, vodič, priročnik:
guida alla pittura slikarski priročnik
guida alla Toscana vodnik po Toskani
guida di Roma vodnik po Rimu
guida Baedeker bedeker
guida telefonica telefonski imenik
4. vodnik, vodič (oseba):
fare da guida a qcn. biti komu za vodnika
avere una guida esperta imeti veščega vodnika
guida autorizzata pooblaščeni vodnik
guida alpina planinski vodnik
5. pren. voditelj, učitelj:
il popolo riconosceva in lui la sua guida ljudstvo je v njem videlo svojega učitelja
6. tehn. vodilo:
guida di un'imposta oknično vodilo
7. tekač, podolgovata preproga:
distendere una guida di velluto rosso razgrniti rdeč žametni tekač
8. pl. uzde
B) agg. vodilen:
partito guida vodilna stranka - guidare
A) v. tr. (pres. guido)
1. voditi:
guidare un gruppo di turisti voditi skupino turistov
2. šport voditi, biti na čelu, biti v vodstvu:
guidare la classifica voditi v skupni razvrstitvi
3. voditi, upravljati, voziti:
guidare i cavalli voditi konje
ho imparato a guidare absol. naučil sem se voziti (avto)
4. pren. voditi, usmerjati:
guidare un popolo voditi ljudstvo
guidare una spedizione voditi odpravo
B) ➞ guidarsi v. rifl. (pres. mi guido) ravnati se:
guidarsi col proprio buon senso ravnati se po zdravi pameti, presoji - izvóljen (-a -o) adj. eletto:
bibl. izvoljeno ljudstvo il popolo eletto, gli Ebrei
bibl. veliko je poklicanih, a malo izvoljenih molti sono i chiamati, pochi gli eletti - katéri2 (-a -o) pron.
1. che, il quale, cui:
volilna enota, v kateri kandidira la circoscrizione elettorale in cui si candida
(pri izogibanju dvoumnosti) mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru la madre del mio amico il quale sta ora a Capodistria
2. (v rodilniku izraža pripadnost, lastnino) il cui:
ljudstvo, v katerega imenu nastopate il popolo nel cui nome parlate
3. (za dopolnjevanje vsebine nadrednega stavka) cui:
odštel mu je petdeset tisočakov, od katerih je pet pridržal gli sfilò cinquantamila talleri di cui se ne tenne cinque - košêr adj. inv. rel. kasher:
knjiž. košer ljudstvo popolo ebreo - ljúdstvece (-a) n hipok. od ljudstvo
- marinaro
A) agg. mornarski, pomorski; mornariški; obmorski:
città marinara obmorsko mesto
borgo marinaro ribiško naselje
popolo marinaro ljudstvo pomorščakov
repubbliche marinare hist. pomorske republike (Benetke, Genova, Pisa, Amalfi)
B) m ➞ marinaio