ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
ljudska blaginja benessere pubblico
ljudska knjižnica biblioteca popolare
polit. ljudska stranka Partito popolare
ljudska šola scuola elementare
ljudsko štetje censimento
lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
hist. ljudske demokracije democrazie popolari
lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
ljudski tribun tribuno del popolo
lingv. ljudski izraz demotismo
ljudski praznik sagra, kermesse
ljudski voditelj capopopolo
ljudski zdravnik guaritore, medicone
rel. ljudsko petje canto dei fedeli
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
Zadetki iskanja
- demōtico
A) agg. (m pl. -ci)
1. demotski:
scrittura demotica arheol. demotska pisava
2. ljudski, narodni
B) m arheol. demotska pisava - plebēo
A) agg.
1. plebejski; ljudski
2. pren. prostaški, pouličen, trivialen, vulgaren
B) m
1. hist. plebejec
2. pripadnik nižjih slojev - popolano
A) agg. ljudski, iz ljudstva:
ragazza popolana dekle iz ljudstva
saggezza popolana ljudska modrost
B) m (f -na) pripadnik (-ica) ljudstva - popolare2 agg.
1. ljudski:
giudice popolare pravo sodnik porotnik
2. popularen, priljubljen
3. ljudski, demokratičen:
governo popolare demokratična vlada - popolareggiante agg. umet. ljudski, naroden:
musica popolareggiante narodna glasba - popolaresco agg. (m pl. -chi) ljudski, naroden (po okusu, miselnosti)
- volgare
A) agg.
1. ljudski, domač (zlasti jezik):
nome volgare ljudsko ime
2.
era volgare naše štetje (po Kristusu)
3. pren. slabš. navaden, vsakdanji
4. prostaški, vulgaren
B) m jezik vulgarni jezik:
il volgare italiano, latino vulgarna italijanščina, latinščina
dire una cosa in buon volgare pren. povedati kaj odkrito, brez dlake na jeziku - capopōpolo m (pl. capipopolo) ljudski voditelj, tribun
- demotismo m jezik ljudska beseda, ljudski izraz
- guaritore m (f -trice) ljudski zdravnik, zdravitelj
- medicone m pog. ljudski zdravnik, padar
- paretimolōgico agg. (m pl. -ci) jezik po ljudski etimologiji
- sagra f
1. relig. proščenje, žegnanje
2. ekst. ljudski praznik - tribuno m
1. hist. tribun (v starem Rimu; v srednjem veku)
2. pren. ljudski tribun, voditelj; politikant, demagog - bôžji (-a -e) adj.
1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro
2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile - carattere
A) m
1. znak; črka; pisava:
caratteri greci grške črke
caratteri cuneiformi klinopis
caratteri geroglifici hieroglifi
caratteri gotici gotske črke
caratteri cirillici cirilske črke
carattere Garamond, grassetto tisk garamond, krepko tiskane črke
2. značaj, nrav, čud:
un brutto carattere težek, neprijeten značaj
incompatibilità di carattere značajska nezdružljivost
i caratteri fondamentali di un'opera letteraria osnovne značilnosti književnega dela
commedia di carattere lit. karakterna komedija
3. pog. trdnost, stanovitnost:
persona di carattere oseba trdnega značaja
B) agg.
a carattere:
reazione a carattere acido, basico kisla, bazična reakcija
una rivolta a carattere popolare ljudski upor - danza f
1. ples:
danza popolare ljudski ples
danza delle api zool. čebelji ples
2. glasba ples:
le danze slave di Dvořak Dvořakovi slovanski plesi - furia f
1. bes, jeza:
andare su tutte le furie pobesneti
2. sila, silovitost, naval:
la furia della passione sila, naval strasti
furia di popolo ljudski nemir, razburjenost množic
a furia di od samega, zaradi stalnega, od silnega:
a furia di visite, lettere od samega obiskovanja, dopisovanja
a furia di chiedere, di insistere od stalnega povpraševanja, od samega vztrajanja
3. furija, razburljiv človek:
mi aggredì come una furia napadel me je kot furija
4. pren. furija, naglica:
aveva furia di andarsene zelo se mu je mudilo
in fretta e furia na vrat na nos
lavorare di furia delati v naglici in nepremišljeno - glás (-ú) m
1. voce; suono:
globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
tenek, visok glas voce acuta, alta
hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
vesel, žalosten glas voce allegra, triste
moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
med. menjati glas mutare la voce
2. (oglašanje živali) voce, verso:
glas kosa il chioccolio del merlo
3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
zbor moških in ženskih glasov coro misto
muz. nizek, visok glas voce bassa, alta
4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
glas zvonov il suono delle campane
glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
glas violine il canto di un violino
5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama
6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
glas vesti la voce della coscienza
7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti
8. lingv. suono:
lingv. zliti glas affricata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
biti na glasu essere noto, famoso
bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
jur. posvetovalni glas voto consultivo
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso