Franja

Zadetki iskanja

  • kúhinja (-e) f

    1. (prostor) cucina (tudi ekst.):
    čajna kuhinja angolo cottura

    2. gastr. (hrana, jedi) cucina:
    domača kuhinja cucina casalinga
    francoska, italijanska, kitajska kuhinja cucina francese, italiana, cinese

    3. (organizacija prehranjevanja) mensa:
    delavska, javna, šolska kuhinja mensa aziendale, popolare, scolastica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. črna kuhinja focolare
    voj. poljska kuhinja cucina da campo
  • cucina f

    1. kuhinja (prostor, pohištvo)

    2. kuhinja, kuha:
    cucina francese francoska kuhinja
    cucina casalinga domača kuhinja
    fare la cucina, fare da cucina kuhati

    3.
    cucina economica štedilnik
    cucina a legna štedilnik na drva
    cucina a gas plinski štedilnik

    4. publ. žarg. priprava časopisa; uredništvo
  • cucinino m pomanjš. od ➞ cucina kuhinjica; kuhinja
  • dímen (-na -o) adj. di, del, da fumo; fumogeno:
    dimna cev canna fumaria
    etn. dimna kuhinja cucina senza camino
    dimni generator (apparecchio) fumogeno
    agr. dimni oblaki nuvole di fumo
    voj. dimna bomba bomba fumogena
    voj. dimna zavesa cortina fumogena (tudi pren.)
  • domàč (-áča -e)

    A) adj.

    1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
    živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
    domača hrana, kuhinja cucina casalinga
    domača dela, opravila lavori domestici
    domača obrt artigianato domestico
    domača halja vestaglia; negligée
    domača jopica liseuse
    domača lekarna farmacia (domestica)
    domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

    2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
    domača ekipa squadra locale, di casa
    domača industrija l'industria nazionale
    domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
    domači fantje i giovani del luogo, del paese
    domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
    pren. domači kraj campanile

    3. (ki živi ob človeku) domestico:
    divje in domače živali animali selvatici e domestici

    4. (krotek) mansueto, docile:
    pes je domač il cane è mansueto

    5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
    biti domač s kom essere intimo con qcn.
    postati domač acclimatarsi, ambientarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šol. domača naloga compito di casa
    iron. domači prijatelj amico di famiglia
    domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
    stopiti spet na domača tla tornare in patria
    domače delo lavoro a domicilio
    domače platno tela fatta in casa
    šol. domače čtivo letture per casa
    domači kruh pane casereccio
    domači učitelj precettore, istruttore

    B) domáči (-a -e) m, f, n
    pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
    prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
    pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo
  • francóski (-a -o) adj. geogr. francese:
    francoska kuhinja cucina francese
    francoski film cinematografia francese
    med. star. francoska bolezen mal francese, sifilide
    friz. francoska brada barba a tre punte
    hist. francoska revolucija rivoluzione francese
    gastr. francoska solata insalata russa
    gost. francoska strežba servizio alla francese
    meh. francoski ključ (francoz) chiave inglese
    arhit. francosko okno porta-finestra
  • kúhinjica (-e) f dem. od kuhinja cucinino
  • póljski1 (-a -o) adj.

    1. campestre, rurale, agreste, di campagna:
    zool. poljska jerebica starna (Perdix perdix)
    poljska pot viottolo, carrareccia, sentiero campestre
    poljska steza trazzera, viottolo; tosk. redola; pesn. calle, callaia
    zool. pl. poljske kure fasianidi (sing. -e) (Phasianidae)
    poljske rastline piante agresti
    poljski čuvaj guardia campestre
    bot. poljski mak rosolaccio, papavero (selvatico, comune) (Papaver rhocas)
    poljski pridelki derrate, prodotti agricoli
    zool. poljski škrjanec allodola (Alauda arvensis)
    poljski vrabec passera mattugia (Passer montanus)

    2. voj. campale, da campagna, da campo:
    poljska artilerija artiglieria da campagna
    poljska bolnica ospedale da campo
    poljska kuhinja cucina da campo
    poljski telefon telefono da campo
  • prôstor (-óra) m

    1. spazio:
    prostor in čas spazio e tempo
    neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
    vesoljski prostor lo spazio dell'universo
    zračni prostor spazio aereo

    2. locale, ambiente, vano:
    kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
    bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
    delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

    3. (del površine glede na namen) area:
    parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
    razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

    4. posto, spazio:
    rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
    prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
    dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
    šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

    5. area; ambiente:
    gospodarski prostor area economica
    slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
    pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
    dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
    fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
    voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
    mat. evklidski prostor spazio euclideo
    šport. kazenski prostor area di rigore
    strojn. kompresijski prostor cella di compressione
    navt. komandni prostor posto di comando
    navt. ladijski prostor stazza netta
    biol. medcelični prostor spazio intercellulare
    voj. mrtvi prostor angolo morto
    fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
    rad. režijski prostor cabina di regia
    teh. zgorevalni prostor cella di combustione
    biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale
  • rímski (-a -o) adj.

    1. hist. romano:
    rimski imperij impero romano
    rimski nos naso romano
    rimska volkulja lupa romana
    polit. rimski pozdrav saluto romano, fascista
    rimsko pravo diritto romano

    2. (ki se nanaša na današnji Rim) romanesco, romano; ekst. capitolino:
    rimska kuhinja cucina romana
    lingv. rimsko narečje dialetto romanesco

    3. rel. (rimskokatoliški) (cattolico) romano, di Roma:
    rimska in pravoslavna cerkev la Chiesa di Roma e la Chiesa ortodossa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. rimska beseda, rimski izraz romanismo
    hist., muz. rimska bojna trobenta buccina
    astr. Rimska cesta Via lattea
    tisk. rimska črka carattere romano
    rimska tehtnica stadera
    mat. rimske številke numeri romani
    hist. rimski limes il limes romano
    šport. rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana
  • romanesco

    A) agg. (m pl. -chi) rimski (današnji Rim):
    cucina romanesca rimska kuhinja
    dialetto romanesco rimsko narečje

    B) m jezik rimsko narečje
  • servizio m (pl. -zi)

    1. služba; strežba, postrežba:
    donna di servizio služkinja
    donna a mezzo servizio postrežnica
    porta di servizio vrata za služinčad
    i servizi domača opravila
    servizio compreso gost. s postrežbo vred

    2. javna služba, delo:
    anzianità di servizio delovna doba
    entrare in servizio stopiti v službo
    fare, prestare servizio služiti, delati

    3. voj. služba:
    servizio civile civilna služba
    servizio militare vojaška služba
    servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
    servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
    fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
    essere di, in servizio biti dežuren

    4. radio publ. poročilo, reportaža

    5. pren. usluga

    6. ekon.
    servizi pl. usluge

    7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba

    8. admin. služba:
    servizio meteorologico meteorološka služba
    servizio sociale socialna služba
    servizio segreto, di sicurezza varnostna služba

    9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
    servizio da tè čajni servis

    10. avto
    stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)

    11.
    servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije

    12. šport servis
  • zmogljívost (-i) f

    1. capacità; facoltà; teh. potenza:
    duševna, telesna, umska zmogljivost facoltà spirituale, fisica, intellettuale
    kuhinja ima zmogljivost dvatisoč obrokov dnevno la cucina ha una capacità di duemila pasti giornalieri
    proizvodna zmogljivost capacità produttiva
    zmogljivost elektrarne potenza della centrale elettrica

    2. capacità; capienza:
    zmogljivost skladišča je tisoč kubičnih metrov il magazzino ha una capienza di mille metri cubi
    prenočitvene zmogljivosti hotela capacità ricettiva di un hotel

    3. (razpoložljiva sredstva, naprave za kako dejavnost) potenziale:
    gostinske, industrijske zmogljivosti potenziali alberghieri, industriali
Število zadetkov: 13