Franja

Zadetki iskanja

  • kopríva (-e) f bot. ortica (Urtica dioica):
    kopriva peče l'ortica punge
    pren. biti tak, kot bi na koprivah sedel essere di malumore, avere un diavolo per capello
    mala kopriva ortica (Urtica urens)
    mrtva kopriva lamio (Lamium)
    žegnana kopriva cardo santo, benedetto (Cnicus benedictus)
    PREGOVORI:
    kopriva ne pozebe la malerba non muore mai
  • ortica f

    1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
    ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)

    2. pren.
    luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
    conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
    gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko

    3. tekstil koprivno vlakno
  • ramiè m

    1. bot. ramija, kitajska trava, bela kopriva (Boehmeria nivea)

    2. ramija, ramijasto vlakno
  • kítajski (-a -o) adj. geogr. cinese:
    kitajska pisava scrittura cinese
    kitajska vaza vaso cinese
    kitajski porcelan porcellana cinese
    kitajski zid muraglia cinese
    bot. kitajska glicinija glicine (Wistaria sinensis)
    kitajska kopriva ortica bianca (Boehmeria nivea); ramiè
    zool. kitajska rajska ribica macropodo (Macropus)
    tekst. kitajski krep crêpe de Chine
    kitajski stenski časopis dazebao
  • malērba f plevel:
    la malerba non muore mai pren. kopriva ne pozebe
    cresce come la malerba povsod ga najdeš kot konjsko figo
  • máli (-ega)

    A) m bambino, piccolo; figliolo

    B) máli (-a -o) adj.

    1. (določna oblika od majhen) piccolo:
    mali prst mignolo
    male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
    mala vrata porticina
    mala kmetija piccolo podere, poderetto
    mala buržoazija piccola borghesia
    mala trgovina commercio al minuto
    geogr. Mala Azija Asia Minore
    hist. Pipin Mali Pipino il Breve

    2.
    mala potreba bisogno piccolo
    iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
    hist. mala antanta Piccola Intesa
    lov. mala divjad selvaggina minuta
    publ. mala Evropa piccola Europa
    mala južina merenda
    fiz. mala kalorija millicaloria
    bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
    nareč. mala krivina piccola curvatura
    šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
    mala plošča disco (fonografico)
    šah. mala rokada arrocco corto
    zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
    bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
    male živali bestiame minuto
    publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
    šport. mali golf minigolf
    rel. mali greh peccato veniale
    mali hlapec garzone
    mali kmet piccolo contadino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
    mali lov caccia minuta
    astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
    anat. mali možgani cervelletto
    šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
    gled. mali oder teatro sperimentale
    časn. mali oglasi piccoli annunci
    mali lastnik piccolo proprietario
    zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
    rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
    bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
    mali bratranec cugino di secondo grado
    publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
    pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
    zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
    zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
    muz. mala flavta ottavino
    anat. mala pečica piccolo omonto
    biol. mala rdeča krvnička microcita
    zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
    zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
    šport. male tekmovalne sani slittino
    anat. male sramnice ninfe
    mali avto utilitaria; ekst. seicento
    iron. mali bog nume
    zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
    zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
    bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
    anat. mali jeriček ugola
    zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
    zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
    geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
    bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
    zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
    zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
    zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
    zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
    zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
    zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
    geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

    C) máli (-a -o) m, f, n

    1.
    (ta) mali bambino
    od malega da bambino
    evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
    evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
    mala (črka) (lettera) minuscola

    2. malo:
    malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
    vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
    malo po malem a poco a poco, pian piano
    biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
    popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
    kaj malega pojesti mangiare due bocconi
    znati do malega vse sapere proprio tutto
    zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
    pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
    Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • pêči (pêčem)

    A) imperf.

    1. cuocere, arrostire; friggere:
    peči flancate, kruh friggere le frittelle, cuocere il pane
    peči meso arrostire la carne
    peči na ražnju arrostire allo spiedo
    peči na masti, na olju friggere nello strutto, nell'olio

    2. scottare, bruciare, abbrustolire

    3. bruciare, ardere, pizzicare:
    kopriva peče l'ortica brucia
    oči me pečejo mi bruciano gli occhi
    zgaga me peče ho bruciore di stomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vest ga peče gli rimorde la coscienza
    pren. znati kaj več kot hruške peči sapere un sacco di cose; saperla lunga

    B) pêči se (pêčem se) imperf. refl.

    1. arrostire, stare al sole

    2. gastr. cuocere;
    pečenka se peče v pečici l'arrosto cuoce nel forno
  • písan2 (-a -o) adj.

    1. multicolore, variopinto, colorato; arlecchino:
    pisan prt tovaglia arlecchino

    2. pren. svariato, variegato, screziato:
    pretepsti koga, da bo ves pisan bastonare uno di santa ragione
    bot. pisana kopriva coleus (Coleus hybridis)
    zool. pisana penica silvia (Sylvia)
    pisan balonček rificolona
    pisan marmor mischio
    zool. pisana poljarica biacco (Coluber viridiflavus)
    zool. pisana vitezovka ligeo (Lygaeus equestris)
    pren. pisana zmes mosaico
    zool. pisani kolojezičnik discoglosso (Discoglossus pictus)
  • pozébsti (-zébem) perf. gelare; bruciare (con il gelo):
    poganjki so pozebli il gelo ha bruciato i germogli
    pren. kopriva ne pozebe la mala erba non muore mai
  • véliki (-a -o)

    A) adj.

    1. (določna oblika od velik)
    Velika Britanija Gran Bretagna
    Aleksander Veliki Alessandro Magno
    Peter Veliki Pietro il Grande

    2.
    velika potreba feci, defecazione, evacuazione
    iti na veliko, na malo potrebo andare di corpo, fare il bisogno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. Velika Antanta la (Grande) Intesa
    lov. velika divjad selvaggina grossa
    soc. velika družina grande famiglia
    fiz. velika kalorija chilocaloria
    bot. velika kopriva ortica (Urtica dioica)
    šol. velika matura esame di maturità
    anat. velika medenica grande bacino
    kem. velika molekula macromolecola
    šport. velika nagrada gran premio
    velika plošča disco microsolco
    mat. velika os elipse asse maggiore dell'ellisse
    šah. velika rokada arrocco lungo
    rel. velika sobota Sabato Santo
    muz. veliki boben grancassa
    zool. veliki danec danese, grande danese, alano
    trg. veliki ducat grossa
    rel. veliki duhovnik Gran Sacerdote
    zool. veliki hrček criceto, hamster (Cricetus cricetus)
    veliki izpreminjevalček iride (Apatura iris)
    bot. veliki kačnik gigaro (Arum maculatum)
    veliki kijec mazza di tamburo (Lepiota procera)
    zool. veliki klobučnjak rizostoma (Rhizostoma pulmo)
    bot. veliki koren inula (Inula)
    zool. veliki krasnik calcofora (Chalcophora)
    veliki kudu cudù (Strepsiceros strepsiceros)
    veliki mara marà (Dolichotis australis)
    veliki metljaj distoma (Distomum hepaticum)
    rel. veliki mojster (v viteških redovih) Gran maestro
    zool. veliki mravljinčar formichiere (Myrmecophaga tridactyla)
    veliki orient (masonska loža) Grande oriente
    rel. veliki petek Venerdì Santo, parasceve
    zool. veliki podkovnjak rinolofo, ferro di cavallo (Rhinolophus)
    zool. veliki robec rombo maggiore (Psetta maxima)
    geogr. Veliki Saint Bernard Gran San Bernardo
    anat. veliki simpatik ortosimpatico
    lingv. veliki stavek periodo
    zool. veliki strnad strillozzo (Emberiza calandra)
    rel. veliki svečenik gran sacerdote
    zool. veliki škurh chiurlo (Numenius arquata)
    rel. veliki šmaren Assunta; ekst. ferragosto
    rel. veliki teden settimana santa
    zool. veliki vampir spettro (Vampyrum spectrum)
    astr. Veliki voz Orsa maggiore
    hist. veliki vezir (glavni sultanov svetovalec) gran visir
    bot. veliki vres scopa (Erica arborea)
    film. veliki zaslon grande schermo
    rel. veliki inkvizitor Grande inquisitore
    veliki zbor (pri Hebrejcih) sinedrio
    veliko mesto metropoli

    B) véliki (-a -o) m, f, n hist.
    sestanek štirih velikih incontro dei Quattro Grandi
    na veliko kaj narediti fare qcs. alla grande
    na veliko trgovati commerciare all'ingrosso
  • žégnan (-a -o) adj. benedetto:
    žegnana voda acqua benedetta
    bot. žegnana kopriva cardo benedetto, santo (Cnicus benedictus)
Število zadetkov: 12