Franja

Zadetki iskanja

  • jétika (-e) f

    1. med. tubercolosi, tisi:
    umreti, zboleti za jetiko morire, ammalarsi di tisi
    hitra jetika tubercolosi galoppante
    miliarna, kostna jetika tubercolosi miliare, ossea

    2. pejor. uomo macilento, gracile
  • consunzione f

    1. redko, knjižno poraba, izrabljanje; uničenje

    2. med. naglo hiranje, hujšanje; jetika; konzumpcija
  • etisia f med. jetika
  • tbc

    A) f invar. med. tuberkuloza, jetika

    B) m invar. med. jetičnik
  • tisi f med. tuberkuloza, jetika, sušica
  • tubercolōsi f

    1. med. tuberkuloza, jetika, sušica:
    tubercolosi miliare, ossea miliarna, kostna tuberkuloza

    2. bot. tuberkuloza
  • spinite f med. jetika hrbtnega mozga
  • attaccare

    A) v. tr. (pres. attacco)

    1. prilepiti, zlepiti, pripeti, prišiti, pribiti, obesiti, zapreči, priklopiti:
    attaccare le maniche a un abito prišiti rokave na obleko
    attaccare un quadro obesiti sliko
    attaccare i cavalli alla carrozza konje vpreči v kočijo
    attaccare un bottone prišiti gumb

    2. pren. pog. nadlegovati

    3. napasti, napadati (tudi pren.):
    attaccare il governo napasti, kritizirati vlado
    la tisi gli attacca i polmoni jetika napada njegova pljuča

    4. začeti:
    attaccare battaglia začeti boj
    attaccare lite spreti se
    attaccare un brano musicale zaigrati skladbo
    attaccare discorso con qcn. začeti pogovor s kom
    attaccare alle quattro začeti delati ob štirih

    5. okužiti:
    mi ha attaccato il morbillo okužil me je z ošpicami

    6. pritakniti, podtakniti:
    attaccare il fuoco a qcs. podtakniti ogenj, zažgati kaj

    B) v. intr.

    1. oprijeti se, zlepiti se:
    questa vernice non attacca ta lak se ne prijemlje

    2. ukoreniniti se, prijeti se; pren. uspevati:
    le tue idee non attaccano tvoje ideje se niso prijele, nimajo uspeha
    non attacca! pog. ne bo držalo!

    3. začeti se:
    il concerto attaccò con una suite di Bach koncert se je začel z Bachovo suito

    C) ➞ attaccarsi v. rifl. (pres. mi attacco)

    1. prijeti se:
    attaccarsi al fiasco pog. hlastno piti

    2. prismoditi se
  • bezgávčen (-čna -o) adj. anat., med. ghiandolare;
    bezgavčna jetika tubercolosi linfatica
    bezgavčni vrat linfatismo
  • galopirajóč (-a -e) adj. galoppante:
    med. galopirajoča jetika tisi galoppante
  • galoppante agg. hiter, hud, hitro napredujoč, galopirajoč:
    tisi galoppante galopirajoča jetika
    inflazione galoppante drveča inflacija
  • híter (-tra -o) adj.

    1. veloce, rapido, celere, lesto:
    hitra hoja marcia
    hiter tek corsa veloce, rapida
    hiter, kot bi te veter nosil veloce come il vento
    med. hitra jetika tubercolosi galoppante

    2. (ki nastopi v razmeroma kratkem času) rapido, pronto, tempestoso:
    hitra pomoč pronto soccorso
    hitra smrt morte improvvisa, rapida, istantanea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti hitre jeze essere facile all'ira, irascibile
    biti hitrih nog camminare a gran passi
    hitri hod corsa rapida, movimento rapido
  • male

    A) avv.

    1. slabo:
    comportarsi male slabo se obnašati
    dire male di qcn. opravljati koga

    2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
    di male in peggio zmeraj slabše
    essere male in arnese pren. biti v slabi koži
    restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
    sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
    vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

    3. slabo, nepravilno, nepopolno:
    pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

    B) inter. slabo:
    non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

    C) m

    1. zlo; krivda, greh:
    genio del male zli duh, zlobnež

    2. zlo, škoda:
    andare a male pokvariti se, iti po zlu
    aversene a male biti užaljen
    voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

    3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
    mal caduco božjast
    mal di denti zobobol
    mal di mare morska bolezen
    mal sottile jetika, sušica
    mal di testa glavobol
    sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
    mal del paese pren. domotožje

    4. bot. bolezen
    PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
    non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
    chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • sottile

    A) agg.

    1. tenek

    2. ekst. vitek; lahek, hiter:
    vita sottile vitek pas
    mal sottile pog. jetika

    3. pren. čist, svež, nežen, lahen:
    venticello sottile lahen piš
    profumo sottile nežen parfum

    4. pren. oster

    5. oster, ostroumen; ekst. težko umljiv, sofističen

    B) m (le sing.)
    andare, guardare per il sottile gledati na malenkosti, na nepomembne stvari
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

    2. torcere, contorcere; storcere:
    zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
    zvijati ustnice storcere la bocca

    3. pren. sconvolgere, turbare:
    jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

    4. pren. avere dolori, crampi:
    revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
    impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

    5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
    težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
    jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

    B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

    1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
    zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

    2. snodarsi, serpeggiare:
    reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

    3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
    deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
    lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
    oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
    dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
    solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
    zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
    zviti se v dve gubi piegarsi in due

    C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

    1. intrecciarsi:
    zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

    2. med. slogarsi:
    zviti si nogo slogarsi il piede
  • žréti (žrèm)

    A) imperf.

    1. pren. mangiare, divorare; ingozzare; pog. abbuffarsi:
    žreti kot volk mangiare come un lupo, avidamente
    žreti na tuj račun sbafare, mangiare a sbafo
    žreti tablete prendere, consumare compresse
    pog. žreti ga sbevazzare, cioncare

    2. pren. mordere; distruggere, consumare:
    žrle so ga bolhe, uši lo mordevano i pidocchi, le pulci
    jetika ga žre è minato dalla tubercolosi

    3. (razjedati) corrodere:
    rja žre železo la ruggine corrode il ferro

    4. pren. (vznemirjati, mučiti) tormentare, turbare:
    skrbi ga žrejo è tormentato dagli affanni

    5. pog. rodere, molestare

    6. pren. consumare:
    avto žre veliko bencina l'automobile consuma molta benzina
    pren. žreti knjige divorare libri
    žreti komu živce mandare a pezzi i nervi di qcn.
    PREGOVORI:
    velike ribe majhne žro i pesci grandi mangiano i piccoli

    B) žréti se (žrèm se) imperf. refl.

    1. crucciarsi; consumarsi, affliggersi; rodersi:
    žreti se od jeze rodersi di rabbia
    žreti se za prazen nič affliggersi per cose da nulla

    2. pog. (prepirati se) litigare
Število zadetkov: 18