Franja

Zadetki iskanja

  • izpíti (-píjem) perf. ➞ piti

    1. bere:
    izpiti na zdravje bere alla salute
    izpiti kozarec na dušek, v dušku vuotare il bicchiere d'un fiato

    2. bere, succhiare:
    ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri la bestia morde il collo della preda e le succhia tutto il sangue

    3. knjiž. pren. (posušiti, izčrpati) asciugare; estenuare, spossare, esaurire:
    suša je izpila studenec la siccità aveva asciugato la fonte
    bolezen ga je izpila è spossato dalla malattia
  • tracannare v. tr. (pres. tracanno) izpiti na dušek; pog. žlampati
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • bétva | bétev (-tve) f

    1. piccolezza, briciola, inezia; goccio, pugno:
    izpiti betvo bere un goccio
    vzeti betvo moke prendere un pugno di farina

    2. bot. stelo
  • calice m

    1. kupa:
    a calice v obliki kupe, zvonast, čašast

    2. knjižno kozarec, čaša:
    levare i calici nazdraviti
    bere il calice fino alla feccia pren. izpiti čašo do dna

    3. relig. kelih

    4. bot. cvetna čaša

    5. anat.
    calice renale ledvična čašica
  • dnò (-à) n

    1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
    izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
    izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
    kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
    dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
    geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
    morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

    2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
    dno brezna il fondo della voragine
    sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

    3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

    4. pren. (v prislovni rabi)
    iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
    v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
    do dna a fondo, fino in fondo
    spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
    pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
    pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
    šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
    pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
    bot. listno dno base fogliare
    anat. lobanjsko dno base cranica
    anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
    muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico
  • dúšek1 (-ška) m

    1. (požirek) sorso

    2. respiro, inspirazione; fiato:
    zajemati dušek riprendere fiato

    3. (dušnik) sfiatatoio; apertura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati duška jezi, veselju sfogare la rabbia, la gioia
    izpiti, izprazniti kozarec na dušek, v dušku vuotare il bicchiere d'un fiato
    prebrati knjigo na dušek leggere un libro tutto d'un fiato
  • fēccia f (pl. -ce)

    1. usedlina; droži:
    bere il calice sino alla feccia pren. izpiti grenko kupo do dna

    2. pren. svojat, sodrga:
    la feccia della società sodrga
  • fiato m

    1. dih, sapa:
    scaldare le mani col fiato greti si roke z dihom
    trattenere il fiato zadržati dih
    prender fiato malo si oddahniti, zajeti sapo
    sprecare il fiato zastonj govoriti, zastonj se truditi
    avere il fiato grosso sopsti
    restare senza fiato pren. biti presenečen
    strumenti a fiato pihala
    in un fiato, d'un fiato na mah, naenkrat, hipoma, na dušek:
    bere d'un fiato izpiti na dušek

    2. pl. glasba pihala

    3. šport kondicija, vzdržljivost

    4. knjižno sapa, vetrič
    PREGOVORI: finché c'è fiato c'è speranza preg. človek upa, dokler živi; kjer je življenje, je tudi upanje
  • fuōri

    A) avv.

    1. zunaj, ven:
    o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
    sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
    mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
    dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
    fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
    fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
    fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
    fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
    tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
    essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
    dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

    2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
    cenare fuori večerjati zunaj
    stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
    essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
    aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
    il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
    gente di fuori tujci
    a Milano e fuori v Milanu in okolici
    in Italia e fuori v Italiji in v tujini

    3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
    fuori! ven!
    fuori i soldi! ven z denarjem!
    fuori le prove! na dan z dokazi!

    B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

    1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
    abitare fuori città stanovati zunaj mesta
    essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
    recarsi fuori sede iti na teren
    fuori di qui! ven!
    vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
    tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
    essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
    essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
    essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
    abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

    2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
    essere fuori della legge biti izven zakona
    un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
    essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
    lavorare fuori orario delati nadurno
    essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
    essere fuori di se biti iz sebe
    essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
    fuori uso neuporaben
    prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
    osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
    fuori corso ekon. neveljaven
    esser fuori corso šol. biti absolvent

    C) m
    fuori, il di fuori zunanjost:
    il di fuori di una cosa zunanjost nečesa
  • grênek | grenák (grênka -o)

    A) adj.

    1. amaro:
    grenek kot pelin amaro come l'assenzio

    2. pren. amaro; triste, (neprijeten) spiacevole; (zbadljiv) mordace:
    grenke solze lacrime amare
    grenka resnica amara verità
    grenek nasmeh sorriso amaro
    grenek očitek rimprovero spiacevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izpiti grenko kupo do dna bere l'amaro calice fino alla feccia
    pren. požreti grenko pilulo inghiottire la pillola
    bot. grenka penuša cardamine (Cardamine amara)
    min. grenka sol epsonite
    grenek liker amaricante

    B) grênki (-a -o) m, f, n
    spiti požirek grenkega bere un sorso di amaro
    pren. požreti marsikatero grenko sorbirsi rimproveri, appunti e sim.
    imeti grenko v ustih avere l'amaro in bocca
  • idoneità f sposobnost, pripravnost; primernost; usposobljenost:
    esami d'idoneità preizkusni izpiti
  • jájce (-a) n

    1. uovo:
    leči, odlagati jajca fare le uova
    ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
    kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
    jesetrova jajca uova di storione, caviale
    mravljinčja jajca uova delle formiche

    2. uovo (di gallina):
    izpiti jajce bere un uovo
    nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
    nositi, valiti jajca fare le uova
    pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
    biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
    jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
    (na) mehko kuhana jajca uova à la coque
    trdo kuhana jajca uova sode
    na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
    žvrkljana jajca uova frullate
    jajca v prahu uova in polvere

    3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
    jajca cianfrusaglie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
    pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
    pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
    čajna, pitna jajca uova da bere
    valilna jajca uova da covare
    gastr. nadevana jajca uova farcite
    poširana jajca uova in camicia
    PREGOVORI:
    boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
    jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche
  • kúpa (-e) f

    1. coppa, calice; nappo; knjiž. poculo:
    sladoledna kupa coppa di (per) gelato
    kristalna kupa coppa di cristallo
    izpiti grenko kupo do dna bere il calice amaro fino alla feccia

    2. bicchiere

    3. gastr.
    sadna kupa macedonia (di frutta)
  • oddáhniti se | oddáhniti si (-em se, si) perf. refl.

    1. respirare, riprendere fiato:
    izpiti kozarec vina, ne da bi se oddahnil bere d'un sorso un bicchiere di vino

    2. pren. tirare un sospiro di sollievo
  • pred prep.

    I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

    1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
    stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
    položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
    pred zoro innanzi l'alba

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
    postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

    II. (z orodnikom)

    1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
    čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
    stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
    pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
    zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

    3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
    vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
    pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

    4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
    Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
    zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

    5. (izraža pričakovano) davanti a:
    lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

    6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
    zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
    skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
    imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
    avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
    pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
    biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
    pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
    ekst. pred očmi sottocchio
    imeti pred očmi avere sottocchio
    pred smrtjo in extremis
    ure pred svitom ore antelucane
  • scolare1

    A) v. tr. (pres. scolo) odcediti, odcejati; precediti, precejati:
    scolare la pasta precediti testenine
    scolarsi una bottiglia izpiti, izprazniti steklenico

    B) v. intr. odteči, odtekati
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del
  • spíti (-píjem) glej izpiti
  • sprejémen (-mna -o) adj. di accettazione; di ammissione; di udienza; di ricezione, ricettivo; ricevitore; ricevente:
    sprejemni pogoji, izpiti condizioni, esami d'ammissione
    sprejemna antena antenna ricevente
    sprejemni dnevi giorni d'udienza
    sprejemni aparat apparecchio ricevente