grôza (-e)
A) f
1. orrore, terrore, spavento, raccapriccio, paura, angoscia:
tresti se, dreveneti od groze tremare, impietrire dallo spavento
navda(ja)ti z grozo atterrire, riempire di spavento
gledati z grozo v očeh guardare con occhi inorriditi, terrorizzati
koga biti groza česa, pred čim aver paura di qcs.
groza smrti paura, terrore della morte
smrtna groza grande paura, angoscia mortale
2. (v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa)
biti groza essere un guaio, essere terribile, fare spavento, paura
bil je tak, da ga je bilo groza pogledati faceva paura a guardarlo
3. (v prislovni rabi izraža zelo veliko količino) massa, mare:
prišlo je groza ljudi venne una massa di gente
B) inter.
1. (izraža strah, vznemirjenje) Dio mio, mamma mia:
groza, padla bo Dio mio, cadrà
2. (izraža ogorčenje) maledizione; nareč. mannaggia:
groza, kakšno neumnost sem zinil maledizione, che bestialità ho detto
Zadetki iskanja
- brivido m
1. srh, zona, trepet:
mi vengono i brividi srh me spreletava
i brividi della febbre mrzlica
2. pren. srh, groza, vznemirjenje:
il tuo racconto fa venire i brividi tvoja pripoved mi vzbuja srh
provai un brivido di piacere bil sem prijetno vznemirjen - orrore m
1. gnus, odpor; groza; ekst. grozota:
avere orrore di qcs., sentire orrore per qcs. čutiti odpor, gnus do česa
avere in orrore qcn., qcs. mrziti koga, kaj
gli orrori della guerra vojne grozote
film dell'orrore grozljivka
2. knjižno groza, strah:
l'orrore della morte strah pred smrtjo
3. pren. pog. kup denarja, grozno veliko:
costare un orrore grozno veliko stati
4. pesn. tema, mrak - raccapriccio m groza
- sbigottimento m strah; preplah; osuplost; groza, zgroženost
- spavento m
1. strah; groza:
esser brutto da far spavento biti grd kot smrtni greh
fare, incutere, mettere spavento zbujati strah
morire, tremare di spavento umreti, tresti se od groze
provare un grande spavento hudo se prestrašiti
2. ekst. pog. strašilo - terrore m
1. hud strah, groza; strahovanje, nasilje
2. hist.
Terrore Teror; ekst. strahovlada, teror - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - ledén (-a -o) adj.
1. di ghiaccio, glaciale; ghiacciato:
ledene plošče banchi di ghiaccio
ledena gora iceberg, montagna di ghiaccio
vrh ledene gore la punta dell'iceberg
ledena cesta strada ghiacciata
leden veter vento gelido
2. pren. di ghiaccio, gelido; polare:
ledena burja vento polare
geogr. Severno Ledeno morje Mare Polare Artico
3. pren. di ghiaccio, glaciale:
ledeni obraz volto di ghiaccio
ledeno srce cuore di ghiaccio
4. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) terribile, atroce:
leden obup, strah disperazione, spavento terribile
ledena groza terrore atroce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. ledena bomba bomba di gelato
geol. ledena doba epoca glaciale
ledena jama grotta ghiacciata
ledena sveča ghiacciolo
ledeni možje, svetniki gelo di maggio
šport. ledeni stadion palazzetto del ghiaccio
alp. ledena gmota seracco
ledena pijača ghiacciata, granita
ledena skorja calabrosa
gastr. ledeni mering spumone
geogr. ledeni nanos pack - obhájati (-am) | obhodíti (-hódim)
A) imperf., perf.
1. girare intorno
2. pren. eludere, non rispettare
3. festeggiare:
obhajati rojstni dan festeggiare il compleanno
4. rel. impartire la comunione, comunicare:
obhajati mašo abs. sacrificare
5.
obhaja me strah, groza ho, provo paura, terrore
obhajajo me čudne misli, slutnje mi vengono in mente strani pensieri, brutti presentimenti
B) obhájati se (-am se) imperf. refl. rel. comunicarsi, ricevere la comunione - plapoláti (-ám) imperf.
1. (npr. zastava) sventolare, svolazzare; knjiž. garrire
2. (ogenj) fiammeggiare
3. pren. ardere, bruciare, divampare:
groza ji plapola v očeh nei suoi occhi divampa l'orrore - polastíti se (-ím se) | poláščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. impossessarsi di; impadronirsi di; appropriarsi di; conquistare:
polastiti se denarja impossessarsi del denaro
polastiti se oblasti conquistare il potere
2. pren. impadronirsi
3. pren. essere preso da, diventar preda di:
groza, radost se ga je polastila fu preso dall'orrore, dalla felicità - presúniti (-em) | presúnjati (-am) perf., imperf.
1. turbare, costernare, traumatizzare:
njegova smrt ga je presunila la sua morte lo turbò profondamente
2. impressionare, colpire, commuovere; trafiggere, folgorare
3. pervadere; sentire, provare:
presunila ga je groza provò orrore - prevzémati (-am) | prevzéti (-vzámem)
A) imperf., perf.
1. prendere, ritirare, prelevare (la merce), rilevare:
prevzeti besede iz drugih jezikov prestare, prendere in prestito parole straniere
prevzeti podjetje rilevare una ditta
prevzeti javno naročilo appaltare lavori pubblici
2. assumere (una carica, un compito)
3. togliere, rubare
4. (vbzujati, vzbuditi čustva) esser preso, pervaso, colto da; provocare, commuovere, entusiasmare, colpire, far impressione, impressionare:
prevzema ga obup è colto dalla disperazione
jok otrok ga je prevzel il pianto dei bambini lo commosse
groza, strah, sovraštvo ga je prevzemalo provava orrore, spavento, odio
prevzeti besedo prendere la parola, interloquire
prevzeti nase krivdo assumersi la colpa, la responsabilità
prevzeti oblast prendere il potere
šport. prevzeti pobudo prendere l'iniziativa
šport. prevzezi štafetno palico prendere il testimone
B) prevzémati se (-am se) | prevzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl. inorgoglirsi, insuperbirsi, montarsi la testa - síniti (-em) perf.
1. brillare, risplendere; manifestarsi; trasparire:
izza oblakov je sinila luna da dietro alle nubi risplendette la luna
v očeh ji se sinila groza nei suoi occhi trasparve l'orrore
siniti v glavo venir da pensare, avere una folgorazione, un'intuizione
2. pren. risplendere (libertà, felicità e sim.) - spreletávati (-am) | spreletéti (-ím)
A) imperf., perf.
1. rabbrividire; provare:
mraz, strah ga je spreletel rabbrividì dal freddo, di paura
kurja polt, groza ga je spreletela gli venne la pelle d'oca, inorridì
2. balenare:
spreletel ga je sum, občutek gli balenò il sospetto, la sensazione
3. guardare di sfuggita, sorvolare con lo sguardo:
s pogledom je spreletel po zbranih sorvolò con lo sguardo i presenti
B) spreletávati se (-am se) | spreletéti se (-ím se) imperf., perf. refl. volare qua e là, svolazzare - trēmito m drget, trepet (tudi ekst.):
ebbe un tremito d'orrore obšla ga je groza
esser scosso da un tremito di zatrepetati od - zalíti (-líjem) | zalívati (-am)
A) perf., imperf.
1. annaffiare
2. (razvodeniti) diluire, annacquare
3. aggiungere acqua
4. otturare (fessure); colmare (un recipiente)
5. pren. allagare:
voda je zalila rove l'acqua allagò le gallerie
6. grad. cementare
7. imperlare, coprire:
pot ji je zalil obraz il sudore le imperlò la fronte
solze so ji zalile oči le lacrime le annebbiarono gli occhi
8. dar da bere
9. pren. bagnare, festeggiare (bevendo):
zaliti diplomo bagnare la laurea
10. pervadere, sommergere, inondare:
zalila jo je groza fu pervasa dall'orrore
sobo je zalila svetloba la stanza fu inondata dalla luce
11. med.
zalivati dojenčka nutrire il neonato col poppatoio
med. zaliti zob piombare, otturare un dente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. mast ga zaliva è molto grasso, pienotto
pren. z dobrim vinom zalivati kosilo annaffiare il pranzo con del buon vino
B) zalíti se (-líjem se) | zalívati se (-am se) perf., imperf. refl. ubriacarsi; riempirsi di vino, di alcolici - zgrábiti (-im)
A) perf.
1. rastrellare insieme
2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare
3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici
4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare
5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?
6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano
B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani
/ 1
Število zadetkov: 19