Franja

govôrec (-rca) m

1. ciarlatore; narratore; dicitore; lingv. parlante, locutore:
govorec v spanju sonniloquo

2. parlatore, oratore

locutore m jezik govorec

parlante

A) agg.

1.
ben parlante ki dobro, pravilno govori

2. pren. jasen, očiten, zgovoren:
prova parlante zgovoren dokaz

3. pren. živ, izrazit

B) m, f govorec

dialettōfono m narečni govorec

sonniloquo m (f -ua) govorec v spanju

naréčen (-čna -o) adj. lingv. dialettale, vernacolo:
narečna kadenca calata
narečna različica sottodialetto
narečni govorec dialettofono
narečni izraz idiotismo