Franja

Zadetki iskanja

  • gospodínja (-e) f

    1. massaia, casalinga

    2. padrona, moglie del padrone, padrona di casa; signora
  • casalinga f gospodinja
  • governante2 f

    1. guvernanta, vzgojiteljica

    2. gospodinja
  • massaia f gospodinja
  • signora f

    1. (nagovorno) gospa:
    la signora è servita izvolite, gospa
    Signore e signori gospe in gospodje
    la signora maestra gospa učiteljica

    2. žena, soproga:
    i miei ossequi alla signora pozdravite, prosim, gospo!

    3. gospa, ženska; (ženska) stranka:
    parrucchiere per signora damski frizer

    4. gospodinja

    5. gospa, vladarica, graščakinja, kraljica

    6. relig.
    Nostra Signora Mati božja

    7. gospa (ženska gosposkega obnašanje; bogata ženska):
    una vera signora prava gospa
    fare la signora biti gospa, živeti gosposko

    8.
    la Signora šport šalj. (nogometno moštvo) Juventus
  • casa f

    1. hiša:
    casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša

    2. dom:
    andare a casa iti domov
    uscir di casa iti z doma
    mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
    cercar casa iskati stanovanje
    fatto in casa domač (hrana)
    giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
    casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
    mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
    abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
    tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
    casa religiosa samostan
    mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
    uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
    fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
    essere di casa biti domač

    3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
    la real casa kraljeva družina

    4.
    casa di cura sanatorij; zdravilišče
    casa di ricovero dom za onemogle
    casa di pena kaznilnica
    casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
    casa dello studente dijaški, študentski dom
    casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
    casa da gioco igralnica

    5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
    casa editrice založba
    la casa del caffè prodajalna kave
    casa di mode modna hiša

    6. igre šahovsko polje
    PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima
  • dōnna f

    1. žena, ženska:
    abito da donna ženska obleka
    voce di donna ženski glas
    mezza donna pog. drobcena ženska
    donna cannone žena velikanka (v cirkusu)
    andare a donne ljubimkati, loviti ženske
    buona donna vrla ženska
    brava donna dobra delavka
    donna onesta poštena, zvesta žena
    santa donna potrpežljiva žena
    donna generosa pren. lahkoživka
    donna di casa gospodinja (tudi pren.);
    donna di classe prefinjena, elegantna ženska
    donna da poco, di facili costumi, di malaffare, da trivio, pubblica lahka ženska, vlačuga
    donna di mondo svetovljanka
    donna di servizio, donna služkinja, hišna pomočnica

    2. žena (soproga), ljubica

    3. knjižno gospa

    4. igralka:
    prima donna glavna igralka; primadona

    5. igre dama
  • gospodínjica (-e) f dem. od gospodinja padroncina
  • nékam adv.

    1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
    šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove

    2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
    nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
    gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
    pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
    evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
    poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
    vulg. piši me nekam e vaffanculo
    evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • várčen (-čna -o) adj. economo, economico, risparmiatore, parsimonioso, parco, frugale:
    varčna gospodinja una massaia economa
    biti varčen pri hrani, obleki lesinare nel cibo, nel vestiario
    to je varčen avtomobil è una macchina (veramente) economica
  • vŕl (-a -o) adj.

    1. degno, onesto, probo, leale; virtuoso:
    vrl človek galantuomo

    2. bravo, diligente:
    vrla gospodinja brava massaia
  • zavrtéti (-ím)

    A) perf. ➞ vrteti

    1. girare, far girare; roteare, ruotare:
    voda je zavrtela mlinsko kolo l'acqua faceva girare la ruota del mulino
    zavrteti ključ v ključavnici girare la chiave nella toppa
    hitro je zavrtel plesalko po plesišču e subito roteò con la compagna di ballo per la pista

    2. girare; proiettare; far sentire (con dischi):
    zavrteti ruleto girare la ruota della roulette
    zavrteti film proiettare una pellicola
    zavrteti resno glasbo far sentire (dischi di) musica seria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zavrteti moške soggiogare, rendere succubi i maschi
    pren. zavrteti glavo (del vino) dare alla testa
    zavrteti telefonsko številko fare il numero di telefono

    B) zavrtéti se (-ím se) perf. refl.

    1. girare, fare giravolte

    2. volteggiare; rotolare:
    list se je nekajkrat zavrtel v zraku in padel na tla la foglia volteggiò un po' nell'aria, quindi cadde a terra
    kovanec se je zavrtel po mizi la monetina rotolò sul tavolo

    3. piroettare; saltare di qua e di là:
    gospodinja se je zavrtela po kuhinji in nam skuhala kosilo la padrona piroettò per la cucina e quindi ci servì il pranzo

    4. impers. girare (della testa), aver capogiri:
    pred očmi se mi je zavrtelo mi girava la testa

    5. pren. (zaplesati) ballare
Število zadetkov: 13