Franja

gorèč (-éča -e) adj.

A)

1. che arde, in fiamme, ardente; acceso; bruciante, che brucia:
goreča bakla torcia accesa
goreča hiša casa in fiamme
goreče poleno tizzone

2. pren. rosso intenso, rosso fiamma, fiammeggiante:
goreče rože rose rosse fiammeggianti

3. pren. acceso (in volto)

4. pren. (navdušen) ardente:
goreč privrženec sistema sostenitore ardente del sistema
goreč glasnik apostolo

5. (ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo) ardente, vivo, intenso, frevido (desiderio, preghiera)

B) gorèč (v adv. rabi) ardendo, bruciando

ardēnte agg.

1. goreč, vroč:
sabbia ardente vroč pesek
febbre ardente visoka vročina
camera ardente mrliška veža

2. pren. ognjevit, vnet, strasten:
amore ardente strastna ljubezen; bleščeč, žareč, svetel:
occhi ardenti žareče oči

fervēnte agg. goreč, vnet

fērvido agg. goreč, vnet; iskren, vroč, topel:
fervidi auguri iskrene čestitke

rovēnte agg. žareč; goreč; pekoč

zelante

A) agg. goreč, vnet, prizadeven; delaven:
impiegato zelante prizadeven uslužbenec; garač

B) m, f prizadevnež, vnetež; garač

apōstolo m relig.

1. relig. apostol:
Atti degli apostoli Dejanja apostolov

2. apostol, goreč glasnik

missionario

A) m (f -ia; m pl. -ri)

1. relig. misijonar, misijonarka

2. ekst. apostol, glasnik, goreč oznanjevalec

B) agg. (m pl. -ri) relig. misijonarski