Franja

Zadetki iskanja

  • gimnázija (-e) f šol. ginnasio; ginnasio-liceo, liceo:
    večerna gimnazija ginnasio serale
    klasična gimnazija liceo classico
    realna gimnazija liceo scientifico
  • ginnasio m

    1. hist. gimnazij

    2. gimnazija
  • licēo m

    1. hist. Licej

    2. šol. licej, gimnazija:
    liceo scientifico, classico realna, klasična gimnazija
  • umanità f

    1. človeškost

    2. ekst. humanost, človečnost; ekst. blagost, prizanesljivost:
    giudicare un colpevole con umanità soditi krivcu prizanesljivo, z razumevanjem

    3. množica ljudi; človeštvo:
    un'umanità sofferente e disperata trpeča in obupana množica
    studiare la storia dell'umanità preučevati zgodovino človeštva

    4. ekst. humanistična kultura, erudicija; načitanost

    5. šol. nekoč nižja klasična gimnazija
  • giovane

    A) agg.

    1. mlad:
    una coppia di giovani sposi par mladoporočencev
    essere giovane di spirito biti mlad po duhu
    la stagione, il tempo giovane pren. pomlad, mlado leto
    vino giovane mlado vino
    stato giovane mlada država

    2. mlajši:
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    3. pren. nepreviden, neizkušen, nevešč, nov:
    è giovane del mestiere fant se šele uči

    4. pog. neporočen

    B) m, f

    1. mladenič, mladenka:
    da giovane v mladosti, v mladih letih

    2. pomočnik, pomočnica:
    giovane di bottega trgovski pomočnik

    3. učenec, gojenec, dijak:
    un liceo di duecento giovani gimnazija z dvesto dijaki
  • humanístičen (-čna -o) adj. umanistico (tudi ekst.):
    humanistična gimnazija liceo classico
  • klásičen (-čna -o) adj.

    1. (nanašajoč se na stare Grke in Rimljane, tudi ekst. ) classico:
    klasična filozofija filosofia classica
    klasična tragedija tragedia classica
    šol. klasična gimnazija (ginnasio) liceo classico
    žena klasične lepote una donna di bellezza classica

    2. (ki ima umetniške značilnosti nekega naroda, jezika v največji meri) classico:
    klasična dela naše literature le opere classiche della nostra letteratura

    3. ekst. classico, tradizionale, esemplare, tipico, caratteristico:
    klasično pohištvo mobili classici
    klasična oblika suknjiča taglio classico della giacchetta
    klasično orožje armamento classico, convenzionale
    šport. klasične discipline discipline classiche
    šport. klasična kombinacija combinata nordica
  • linguistico agg. (m pl. -ci) jezikosloven, lingvističen:
    liceo linguistico šol. jezikoslovna gimnazija
  • musicale agg.

    1. glasben:
    composizione musicale glasbena kompozicija
    liceo musicale glasbena gimnazija
    strumento musicale glasbilo
    dramma musicale melodrama

    2. muzikaličen

    3. muzikalen, blagoglasen, melodičen:
    lingua musicale muzikalen jezik
    accento musicale muzikalni, tonemski naglas
  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • pedagóški (-a -o) adj. pedagogico, di pedagogia:
    šol. pedagoška fakulteta facoltà di Scienze della formazione
    šol. nekdaj pedagoška akademija facoltà di magistero, magistero
    šol. nekdaj pedagoška gimnazija istituto magistrale
    pedagoška revija rivista di pedagogia
    pedagoški vodja direttore didattico
  • reálen (-lna -o) adj.

    1. reale, vero; concreto; fondato sulla realtà:
    realen in namišljen vero e fittizio

    2. reale, realizzabile:
    postavljati si realne cilje proporsi scopi reali, realizzabili

    3. ekon. reale:
    realni in nominalni dohodki redditi reali e nominali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. države realnega socializma i paesi del socialismo reale
    pren. postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi a terra
    šol. realna gimnazija liceo scientifico
    mat. realna os hiperbole asse reale dell'iperbole
    fiz. realna slika immagine reale
    mat. realna točka punto reale
    jur. realna unija Unione reale
    lit. realni čas tempo reale
    fiz. realni plin gas reale
    mat. realno število numero reale
  • scientifico agg. (m pl. -ci) znanstven:
    liceo scientifico šol. realna gimnazija
    polizia scientifica tehnični oddelek kriminalistične policije
    ricerca scientifica znanstveno raziskovanje
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
Število zadetkov: 14