Franja

Zadetki iskanja

  • domáče adv. familiarmente, alla buona; senza particolari riguardi; senza riguardo:
    biti domače sprejet essere accolto familiarmente
    po domače povedati dirla in parole povere
  • penati m pl.

    1. relig. penati

    2. pren. dom, domače ognjišče; domovina:
    tornare ai propri penati vrniti se v domovino, v domači kraj
  • sans façon tujka franc. avv. po domače; brez okolišenja
  • aplicírati (-am) perf., imperf.

    1. (prenesti, prilagoditi) applicare, mettere in pratica, adottare:
    aplicirati tuje izkušnje na domače razmere applicare le altrui esperienze alle condizioni nostrane

    2. obl. (našiti, nalepiti okraske) applicare, cucire applicazioni:
    aplicirati čipke na obleko applicare pizzi al vestito, cucire applicazioni di pizzo sul vestito
  • appuntamento m

    1. sestanek, zmenek:
    darsi un appuntamento dogovoriti se za sestanek
    avere un appuntamento imeti sestanek
    appuntamento d'affari poslovni sestanek
    appuntamento amoroso ljubezenski sestanek
    mancare all'appuntamento pren. izneveriti pričakovanja:
    la squadra è mancata all'appuntamento col suo pubblico moštvo je izneverilo pričakovanja domače publike, je razočaralo svoje navijače
    appuntamento spaziale, in orbita astr. spajanje vesoljskih plovil

    2. redko, knjižno dogovor, domenek
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • casalingo

    A) agg. (m pl. -ghi) hišen, domač:
    pane casalingo domač kruh
    alla casalinga kulin. po domače
    incontro casalingo šport tekma na domačem igrišču

    B) m pl.

    1. hišne potrebščine:
    negozio di casalinghi trgovina s hišnimi potrebščinami

    2. gospodinjski aparati
  • cigaréta (-e) f sigaretta; šalj. cicca; žarg. bionda:
    lahke, močne cigarete sigarette leggere, forti
    cigarete s filtrom, brez filtra sigarette col filtro, senza filtro
    domače, tuje cigarete sigarette nazionali, estere
    škatlica cigaret pacchetto di sigarette
    doza za cigarete portasigarette
    kaditi cigareto fumare una sigaretta
    žarg. pokaditi cigareto hašiša farsi uno spinello
  • domàč (-áča -e)

    A) adj.

    1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
    živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
    domača hrana, kuhinja cucina casalinga
    domača dela, opravila lavori domestici
    domača obrt artigianato domestico
    domača halja vestaglia; negligée
    domača jopica liseuse
    domača lekarna farmacia (domestica)
    domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

    2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
    domača ekipa squadra locale, di casa
    domača industrija l'industria nazionale
    domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
    domači fantje i giovani del luogo, del paese
    domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
    pren. domači kraj campanile

    3. (ki živi ob človeku) domestico:
    divje in domače živali animali selvatici e domestici

    4. (krotek) mansueto, docile:
    pes je domač il cane è mansueto

    5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
    biti domač s kom essere intimo con qcn.
    postati domač acclimatarsi, ambientarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šol. domača naloga compito di casa
    iron. domači prijatelj amico di famiglia
    domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
    stopiti spet na domača tla tornare in patria
    domače delo lavoro a domicilio
    domače platno tela fatta in casa
    šol. domače čtivo letture per casa
    domači kruh pane casereccio
    domači učitelj precettore, istruttore

    B) domáči (-a -e) m, f, n
    pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
    prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
    pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo
  • domēstico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. domač, hišni, družinski; zaseben:
    focolare domestico domače ognjišče; pren. dom, družina
    lavori domestici hišna opravila
    azienda domestica družinsko podjetje

    2. knjižno zaupen, domač:
    uomo domestico priljuden človek
    essere domestico con qcn. biti s kom domač

    3. biol. udomačen, domač

    B) m (f -ca) sluga; služabnik, služabnica; hišna pomočnica

    C) m bot. (marza) cep, cepič
  • familiarità f

    1. familiarnost, domačnost, neprisiljenost, sproščenost:
    trattare qcn. con molta familiarità ravnati s kom domače, sproščeno se vesti do koga

    2. pren. izkušnja, vedenje:
    avere familiarità coi motori spoznati se na motorje
  • fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
    nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
    pog. fant od fare ragazzo in gamba
    petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
    pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove
  • favore m

    1. naklonjenost:
    godere il favore del pubblico uživati naklonjenost občinstva
    la squadra di casa gode del favore del pronostico domače moštvo je favorit
    votare a favore di qcn., qcs. voliti za koga, za kaj
    parlare in favore govoriti v prid
    incontrare il favore di qcn. naleteti na ugoden odziv
    prezzo di favore izjemna, ugodna cena
    biglietto di favore brezplačna vstopnica

    2. usluga:
    fare un favore a qcn. komu napraviti uslugo
    mi faccia il favore! bežite no!, dajte no!, prosim vas!
    per favore prosim

    3. pomoč, prid:
    testimoniare a favore di qcn. pričati komu v prid
    col favore delle tenebre v okrilju teme, varno skrit v temi
    fuggì col favore delle tenebre pri begu mu je pomagala tema
  • focolare m ognjišče:
    il focolare domestico pren. domače ognjišče
  • formalizzarsi v. rifl. (pres. /mi/ formalizzo) zameriti, čuditi se, spotikati se, zgražati se (nad nespoštovanjem pravil obnašanja):
    non si formalizzi se la serviamo alla buona ne zamerite, če vam postrežemo kar po domače
  • imé (-na) n

    1. nome:
    dati komu ime dare un nome a qcn.
    kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
    knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
    živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
    klicati koga po imenu chiamare uno per nome
    navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
    izmišljeno ime pseudonimo
    domače ime familiarmente, vulgo, detto
    dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
    hišno ime nome locale
    krstno ime nome di battesimo
    trg. zaščiteno ime nome depositato
    obče, lastno ime nome comune, proprio

    2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
    ustvariti si ime farsi un nome
    biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
    uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
    gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

    3.
    v imenu zakona in nome della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
    ledinsko ime microtoponimo
    lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
    osebno ime nome proprio di persona
  • incontrare

    A) v. tr. (pres. incontro)

    1. srečati, srečevati

    2. naleteti (tudi pren.):
    incontrare pericoli naleteti na nevarnosti
    incontrare il favore del pubblico naleteti na, biti deležen naklonjenosti občinstva; absol. uspevati, ugajati:
    un libro che incontra uspešnica

    3. šport srečati, igrati s kom, boriti se proti:
    la squadra di casa oggi incontra la capolista domače moštvo bo danes igralo z vodilnim na lestvici

    B) ➞ incontrarsi v. rifl. (pres. mi incontro)

    1.
    incontrarsi in naleteti na

    2. pren. ujemati se, soglašati:
    incontrarsi nelle idee politiche soglašati v političnih pogledih

    3. (confluire) stekati, združiti se

    4. srečati, srečevati se

    5. spopasti, spopadati se; skočiti, skakati si v lase
  • izdeláva (-e) f fattura, fabbricazione, produzione, elaborazione, esecuzione, stesura:
    izdelava obleke fattura di un abito
    izdelava članka stesura di un articolo
    izdelava načrta elaborazione di un progetto
    industrijska, ročna, serijska izdelava produzione industriale; esecuzione a mano; produzione, fabbricazione in serie
    avtomobil domače izdelave un'auto di produzione nazionale
    teh. izdelava poskusnih modelov modellistica
    grad. izdelava stropa plafonatura
    gastr. izdelava testenin pastificazione
  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
  • móštvo (-a) n

    1. šport. squadra; formazione, compagine; equipe; team:
    domače, gostujoče moštvo squadra di casa, squadra ospite, ospiti
    prvo moštvo squadra titolare
    hokejsko, košarkarsko, nogometno moštvo squadra di hockey, di pallacanestro, di calcio
    premagati močno moštvo sconfiggere una forte formazione
    nogometno moštvo do 18 let l'under 18 di calcio

    2. navt. equipaggio, ciurma

    3. squadra di turno