domáče adv. familiarmente, alla buona; senza particolari riguardi; senza riguardo:
biti domače sprejet essere accolto familiarmente
po domače povedati dirla in parole povere
Zadetki iskanja
- penati m pl.
1. relig. penati
2. pren. dom, domače ognjišče; domovina:
tornare ai propri penati vrniti se v domovino, v domači kraj - sans façon tujka franc. avv. po domače; brez okolišenja
- aplicírati (-am) perf., imperf.
1. (prenesti, prilagoditi) applicare, mettere in pratica, adottare:
aplicirati tuje izkušnje na domače razmere applicare le altrui esperienze alle condizioni nostrane
2. obl. (našiti, nalepiti okraske) applicare, cucire applicazioni:
aplicirati čipke na obleko applicare pizzi al vestito, cucire applicazioni di pizzo sul vestito - appuntamento m
1. sestanek, zmenek:
darsi un appuntamento dogovoriti se za sestanek
avere un appuntamento imeti sestanek
appuntamento d'affari poslovni sestanek
appuntamento amoroso ljubezenski sestanek
mancare all'appuntamento pren. izneveriti pričakovanja:
la squadra è mancata all'appuntamento col suo pubblico moštvo je izneverilo pričakovanja domače publike, je razočaralo svoje navijače
appuntamento spaziale, in orbita astr. spajanje vesoljskih plovil
2. redko, knjižno dogovor, domenek - buōno1
A) agg.
1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa
2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje
3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno
8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se
10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
B) m (samo sing.)
1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo
2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli - casalingo
A) agg. (m pl. -ghi) hišen, domač:
pane casalingo domač kruh
alla casalinga kulin. po domače
incontro casalingo šport tekma na domačem igrišču
B) m pl.
1. hišne potrebščine:
negozio di casalinghi trgovina s hišnimi potrebščinami
2. gospodinjski aparati - cigaréta (-e) f sigaretta; šalj. cicca; žarg. bionda:
lahke, močne cigarete sigarette leggere, forti
cigarete s filtrom, brez filtra sigarette col filtro, senza filtro
domače, tuje cigarete sigarette nazionali, estere
škatlica cigaret pacchetto di sigarette
doza za cigarete portasigarette
kaditi cigareto fumare una sigaretta
žarg. pokaditi cigareto hašiša farsi uno spinello - domàč (-áča -e)
A) adj.
1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
domača hrana, kuhinja cucina casalinga
domača dela, opravila lavori domestici
domača obrt artigianato domestico
domača halja vestaglia; negligée
domača jopica liseuse
domača lekarna farmacia (domestica)
domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio
2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
domača ekipa squadra locale, di casa
domača industrija l'industria nazionale
domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
domači fantje i giovani del luogo, del paese
domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
pren. domači kraj campanile
3. (ki živi ob človeku) domestico:
divje in domače živali animali selvatici e domestici
4. (krotek) mansueto, docile:
pes je domač il cane è mansueto
5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
biti domač s kom essere intimo con qcn.
postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. domača naloga compito di casa
iron. domači prijatelj amico di famiglia
domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
stopiti spet na domača tla tornare in patria
domače delo lavoro a domicilio
domače platno tela fatta in casa
šol. domače čtivo letture per casa
domači kruh pane casereccio
domači učitelj precettore, istruttore
B) domáči (-a -e) m, f, n
pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo - domēstico
A) agg. (m pl. -ci)
1. domač, hišni, družinski; zaseben:
focolare domestico domače ognjišče; pren. dom, družina
lavori domestici hišna opravila
azienda domestica družinsko podjetje
2. knjižno zaupen, domač:
uomo domestico priljuden človek
essere domestico con qcn. biti s kom domač
3. biol. udomačen, domač
B) m (f -ca) sluga; služabnik, služabnica; hišna pomočnica
C) m bot. (marza) cep, cepič - familiarità f
1. familiarnost, domačnost, neprisiljenost, sproščenost:
trattare qcn. con molta familiarità ravnati s kom domače, sproščeno se vesti do koga
2. pren. izkušnja, vedenje:
avere familiarità coi motori spoznati se na motorje - fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
pog. fant od fare ragazzo in gamba
petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove - favore m
1. naklonjenost:
godere il favore del pubblico uživati naklonjenost občinstva
la squadra di casa gode del favore del pronostico domače moštvo je favorit
votare a favore di qcn., qcs. voliti za koga, za kaj
parlare in favore govoriti v prid
incontrare il favore di qcn. naleteti na ugoden odziv
prezzo di favore izjemna, ugodna cena
biglietto di favore brezplačna vstopnica
2. usluga:
fare un favore a qcn. komu napraviti uslugo
mi faccia il favore! bežite no!, dajte no!, prosim vas!
per favore prosim
3. pomoč, prid:
testimoniare a favore di qcn. pričati komu v prid
col favore delle tenebre v okrilju teme, varno skrit v temi
fuggì col favore delle tenebre pri begu mu je pomagala tema - focolare m ognjišče:
il focolare domestico pren. domače ognjišče - formalizzarsi v. rifl. (pres. /mi/ formalizzo) zameriti, čuditi se, spotikati se, zgražati se (nad nespoštovanjem pravil obnašanja):
non si formalizzi se la serviamo alla buona ne zamerite, če vam postrežemo kar po domače - imé (-na) n
1. nome:
dati komu ime dare un nome a qcn.
kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
klicati koga po imenu chiamare uno per nome
navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
izmišljeno ime pseudonimo
domače ime familiarmente, vulgo, detto
dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
hišno ime nome locale
krstno ime nome di battesimo
trg. zaščiteno ime nome depositato
obče, lastno ime nome comune, proprio
2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
ustvariti si ime farsi un nome
biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome
3.
v imenu zakona in nome della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
ledinsko ime microtoponimo
lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
osebno ime nome proprio di persona - incontrare
A) v. tr. (pres. incontro)
1. srečati, srečevati
2. naleteti (tudi pren.):
incontrare pericoli naleteti na nevarnosti
incontrare il favore del pubblico naleteti na, biti deležen naklonjenosti občinstva; absol. uspevati, ugajati:
un libro che incontra uspešnica
3. šport srečati, igrati s kom, boriti se proti:
la squadra di casa oggi incontra la capolista domače moštvo bo danes igralo z vodilnim na lestvici
B) ➞ incontrarsi v. rifl. (pres. mi incontro)
1.
incontrarsi in naleteti na
2. pren. ujemati se, soglašati:
incontrarsi nelle idee politiche soglašati v političnih pogledih
3. (confluire) stekati, združiti se
4. srečati, srečevati se
5. spopasti, spopadati se; skočiti, skakati si v lase - izdeláva (-e) f fattura, fabbricazione, produzione, elaborazione, esecuzione, stesura:
izdelava obleke fattura di un abito
izdelava članka stesura di un articolo
izdelava načrta elaborazione di un progetto
industrijska, ročna, serijska izdelava produzione industriale; esecuzione a mano; produzione, fabbricazione in serie
avtomobil domače izdelave un'auto di produzione nazionale
teh. izdelava poskusnih modelov modellistica
grad. izdelava stropa plafonatura
gastr. izdelava testenin pastificazione - málo adv.
1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
malo po domače zaplesati fare quattro salti
malo znani kraji luoghi poco conosciuti
povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti
2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)
3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
malo hvaležna naloga un compito ingrato
4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'
5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti
6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
malo norčav pazzerello
malo verjeten improbabile, inverosimile
malo znan malnoto
pog. malo pokvariti sciupacchiare
malo prodati vendicchiare
malo razumeti intendicchiare
PREGOVORI:
dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva - móštvo (-a) n
1. šport. squadra; formazione, compagine; equipe; team:
domače, gostujoče moštvo squadra di casa, squadra ospite, ospiti
prvo moštvo squadra titolare
hokejsko, košarkarsko, nogometno moštvo squadra di hockey, di pallacanestro, di calcio
premagati močno moštvo sconfiggere una forte formazione
nogometno moštvo do 18 let l'under 18 di calcio
2. navt. equipaggio, ciurma
3. squadra di turno